Večina analiz ekonomskih učinkov članstva v NATO je pristranska, ker ne loči učinkov članstva v NATO od učinkov članstva v EU in drugih institucionalnih vplivov, zato članstvu v Natu pripisujejo učinke ostalih vplivov (več o tem v posebnem komentarju). Raziskava Knezović & Tkalec (2025) (Defense Spending, Conflict and Economic Growth in Europe) v svoji raziskavi analizira povezavo med članstvom v NATO, oboroženimi konflikti in gospodarsko rastjo v evropskih državah v obdobju 1999–2023. Gre za eno redkih študij, ki hkrati loči učinke članstva v NATO od drugih institucionalnih vplivov, kot so članstvo v EU, regionalne krize in obrambni izdatki.

Glavni ugotovitvi študije sta, (1) da je članstvo v NATO povezano z višjimi izdatki za obrambo, vendar učinek pada z oddaljenostjo od Moskve, in (2) da članstvo v NATO nima neposrednega pozitivnega vpliva na gospodarsko rast in da se učinki se izražajo posredno – prek povečane stabilnosti in dostopa do varnostne infrastrukture.*

Metodologija:

Raziskava preučuje vpliv članstva v NATO na obrambne izdatke in vpliva obrambnih izdatkov in konfliktov na rast BDP na prebivalca v 40 evropskih državah v obdobju 1999–2023, pri čemer je posebej obravnavana vloga članstva v NATO

Panelna regresijska analiza s fiksnimi učinki za 40 evropskih držav.

Hipoteze:

• Konflikti povečujejo obrambne izdatke.
• Učinek NATO na izdatke je močnejši v državah bliže Rusiji.
• NATO članice lahko zmanjšajo lastno porabo, če ZDA povečajo obrambno porabo.
• Izdatki za obrambo nimajo pozitivnega vpliva na BDP; konflikti pa zmanjšujejo gospodarsko rast.

Pojasnjevalne spremenljivke:

• • Obrambni izdatki (% BDP) z zamikom
  • Dummy spremenljivki za članstvo v NATO in EU
  • Konflikt (navzoči spopadi) in število žrtev
  • Interakcije: NATO × geografska razdalja od Moskve, NATO × ameriški obrambni izdatki
    Kontrolne: BDP na preb., investicije, odprtost trgovanja, javna poraba.

Vir podatkov: World Bank, SIPRI, IMF, OECD.

Ključni rezultati:

• Članstvo v NATO nima neposrednega pozitivnega vpliva na gospodarsko rast. Učinki se izražajo posredno – prek povečane stabilnosti in dostopa do varnostne infrastrukture.
• Vojaški izdatki, povezani s članstvom v NATO, so se povečali v povprečju za 0,4–0,6 % BDP, vendar so njihovi učinki na gospodarsko rast statistično nevtralni ali rahlo negativni.

• Članice Nata običajno porabijo več za obrambo, vendar ta učinek slabi z oddaljenostjo od Rusije.
• Učinek NATO = +0,518 % BDP izdatkov; učinek se z oddaljenostjo zmanjšuje (~0,0002 na kilometer)

• Bližina oboroženih konfliktov (še posebej v vzhodnoevropskem prostoru po letu 2014) je imela negativen učinek na rast BDP (-0,7 do -1,2 odstotne točke letno).
• Izdatki za obrambo (zaradi članstva v NATO) nimajo statistično značilnega vpliva na gospodarsko rast.
• Članstvo v EU je imelo bistveno bolj pozitiven učinek na gospodarsko rast kot članstvo v NATO, predvsem prek trgovinske in razvojne integracije.

Zaključek:

Avtorja zaključujeta, da članstvo v NATO samo po sebi ni gospodarski katalizator, temveč del širšega institucionalnega paketa. Njegovi pozitivni učinki so pogojeni z varnostnimi potrebami in zmožnostjo integracije v druge institucije, kot je EU.

• NATO ni neposreden prinašalec gospodarske rasti skozi povečanje vojaških izdatkov, vendar izboljša prilagodljivost v odzivu na konflikte.
• Konflikti so glavni gonilnik gospodarskih izgub, kjer rast izdatkov ne nadomesti negativnih učinkov vojnega stanja.
• Vloga ZDA: Evropske NATO članice izkoriščajo ameriško varnostno zaščito, kar znižuje njihovo lastno obveznost v vojaški porabi.

_____________

* Povzetek generiran s pomočjo UI.