Čas za ukinitev sankcij proti Rusiji: Ker škodujejo Evropi in koristijo Rusiji in Kitajski

3 julija, 2025 By in gospodarstvo 2 komentarja

Ob evropskih sankcijah proti Rusiji se velikokrat spomnim na anekdoto prijatelja, kako je sankcioniral ženo. Anekdota gre tako:  Z ženo sta imela enega otroka, on je želel še enega, ona pa ne več. Zato se je v obupu odločil za drastične sankcije proti ženi: naznanil ji je, da se bo vzdržal seksa z njo, dokler ne spremeni svojega stališča glede drugega otroka. Mineva prvi teden, žena se ne zdi nič kaj prizadeta zaradi pomanjkanja seksa. Teče drugi teden, še vedno nobenih znakov nemira s strani žene. Teče tretji teden, on je bil že čisto hin zaradi pomanjkanja seksa, žena pa še naprej lahkotno brezbrižna. In reče prijatelj: po treh tednih sankcij sem ugotovil, da v bistvu kaznujem samega sebe, in klinc, pa sem ukinil sankcije.

No, tako je približno s sankcijami Evrope proti Rusiji. Kljub 17. paketom v treh letih in 4 mesecih evropske sankcije niso uspele stresti stališča Rusije glede vojne v Ukrajini (prek kolapsiranja njenega gospodarstva) niti za milimeter. Nasprotno, Rusija ima še naprej visok zunanjetrgovinski presežek, devizne rezerve so se še povečale in Rusija že tretje leto dosega stopnje rasti BDP med 3 in 4 %. Rusija nafto in plin prodaja v Azijo, od tam pa po višjih cenah prihajata v Evropo. Evropski izvoz v Rusijo je nadomestila Kitajska. Zaradi sankcij se je Rusija začela ponovno industrializirati. Sankcije so prizadele izključno Evropo, ki je zaradi visokih cen energije in izpada izvoza v Rusijo (oboje zaradi sankcij) že tretje leto v stagnaciji, Nemčija pa v recesiji. Evropska industrijska proizvodnja je v upadu.

S sankcijami Evropa kaznuje izključno samo sebe, pomaga pa Rusiji in Kitajski. Toda za razliko od prijatelja v zgornji anekdoti, ki je po treh tednih sprevidel svojo zmoto in prekinil s sankcijami, se je vodstvo Evropske komisije odločilo za vztrajanje v norosti in za še 18. paket sankcij. V skladu z Einsteinovo definicijo norosti:

“Norost je delati vedno znova eno in isto stvar in pričakovati drugačen rezultat.”

Sedanje evropske komisije in sedanje evropske politične garniture očitno ne bo srečala pamet in bodo do bridkega konca vztrajali v svoji norosti. Dokler ne uničijo evropskega gospodarstva.

Toda pametnim je bilo jasno od prvega paketa sankcij, da ne bodo delovali. In pametni kličejo k njihovi ukinitvi. Ker škodujejo izključno Evropi in koristijo Rusiji in Kitajski. Spodnji predlog je sicer malce naaiven, da bi Rusija v zameno za ukintev sankcij pristala na pogajanja in drugačen mirovni sporazum, kot si ga je zamislila. K temu je nihče ne more prisiliti. Ne s sankcijami in ne brez njih.

Ukinitev sankcij koristi predvsem Evropi. Ne Rusiji. In tega se v Rusiji zavedajo. Zato se jim nikamor ne mudi.

________________

Time to rethink Russia sanctions?

Sanctions on Russia have been in place for 11 yrs, yet Russia’s economy grew 3.6% in 2024, outpacing the Eurozone (0.9%) & UK (1.1%). With $39.5B trade surplus in early 2025, are sanctions really weakening Russia’s war effort?

Kaja Kallas claims sanctions cost Russia “tens of billions” & shrank its economy. But that doesn’t seem to be true.

Russia’s $680B reserves (up $80B since 2022) & consistent trade surpluses tell a different story. Sanctions haven’t broken Russia’s export-led economic model.

Europe’s sanctions have pivoted Russia’s trade to Asia & boosted domestic investment. Meanwhile, EU economies face high energy prices & Ukraine teeters on bankruptcy, reliant on European aid. Who’s hurting more?

Hungary & Slovakia are blocking the EU’s 18th sanctions package, citing energy security risks. Hungary’s FM warns of 2-3x higher energy costs. Sanctions are dividing the EU while Russia adapts. Is this sustainable?

Ukraine’s war losses are staggering—over 1M dead or injured since 2014. Prolonging sanctions may extend the war, draining Europe’s resources ($40B/yr to Ukraine) with no clear win. Isn’t it time to prioritize peace?

Sanctions were meant to force Russia to back down, but Putin’s resolve hasn’t wavered. Russia’s deeper pockets & political will will outlast Europe’s. More sanctions = longer war, weaker Europe, & a struggling Ukraine.

What’s wrong with this picture?

A bold idea: Offer sanctions relief as part of a Russia-Ukraine peace deal. This could incentivize both sides to negotiate, end the bloodshed, & let Ukraine rebuild. Europe must focus on Ukraine’s future, not endless sanctions.

In the UK, Labour MPs rebel against welfare cuts while funding Ukraine’s war. Protesters say “cut war, not welfare.” Little wonder @RachelReevesMP is crying in Parliament.

Europe’s political will is cracking. How long can leaders ignore the economic & social costs?

@RachelReevesMP Ukraine risks becoming a failed state without peace. Ending the war could unlock economic & democratic potential, but it needs a plan—starting with sanctions relief tied to peace talks. Brussels, are you listening?

I fear they are tone deaf.

@RachelReevesMP The war must end. Sanctions aren’t the answer—they’re prolonging the pain. Let’s push for a new approach: peace talks, sanctions relief, & a rebuilt Ukraine. Share your thoughts—what’s the path forward?

Read my latest article on this subject here.

Vir: Ian Proud

En odgovor

  1. Kaj je bil največji razvojni problem Rusije po 1991?

    Zelo verjetno je to bil “Dutch disease”. To je v ekonomski teoriji znan fenomen, ko prihodki od naravnih virov dvigujejo tečaj valute in s tem uničujejo razvoj domače industrije.

    Sankcije so dale turbo pospešek reindustrializaciji Rusije, kljub izjemno visokim obrestim ruske centralne banke, ki s tem drži inflacijo pod nadzorom. Slednje kljub draženju investicij zagotavlja, da kapital ostaja doma, firme pa se samofinancirajo v največji možni meri. Na kratko: doma ustvarjena akumulacija se, tako kot na Jitajskem preliva v razvoj.

    Rusija kapitalizira na nekoč mogočnem razvojnem sektorju ekonomije. Šlo je za 4 milijone znanstvenikov, za dober izobraževalni sistem in (ponekod) zelo učinkovito centralno upravljanje.

    Sankcije so prišle še ravno pravi čas, da je družba še lahko kapitalizirala na nekdanjih znanstvenih dosežkih. Razvpite tehnologije : od hipersoničnih raket do reaktorjev na hitre nevtrone imajo svoje korenine še v sovjetskih časih.

    Lep primer je letalska industrija. Zahod je z zelo umazanimi fintami, še pred nedavno eskalacijo poskusil ustavljati ponoven razvoj ruske letalske industrije in s tem potencialnega konkurenta. Ravno, ko bi moderni ruski avioni od Superjet-a do MC21 morali priti na trg je ustavil dobavo komponent iz skupnega razvoja. Res je s tem povzročil nekaj letni odlog prihoda na trg, na drugi strani pa je omogočil popolno konsolidacijo ruske letalske industrije z obvladovanjem celotne proizvodne vertikale. In v nekaterih primerih so Rusi, kot na primer v polimerih ne samo dosegli, ampak tudi presegli nekdanje zahodne dobavitelje. Ruski avioni ne bodo zanimivi samo za ruski trg (kjer bodo dvakrat premislili ali bodo še kdaj kupovali zahodne avione), ampak bodo alternativa za vse, ki se bojijo zahodnega političnega pritiska.

    Sankcije delujejo na nek način kot carinska zaščita domače industrije. Ker gre za dokaj velik trg je tudi nevarnost monopolizacije manjša. Ruski privatni sekotor je pa še kako agilen in intenzivno izkorišča nenadno priložnost, ki mu je bila dana.

    Liked by 1 person

  2. Bojim se, da se evropske sankcije proti Rusiji ne bodo končale tako nedolžno kot pri vašem prijatelju. Sedanja oblast v EU bo vztrajala do konca (dokler jih ne bodo zamenjali), je pa vprašanje, ali bo nova oblast kaj boljša (oziroma: koliko časa bodo ljudje rabili, da bodo spregledali).

    EU sankcije proti Rusiji so bolj podobne tistemu srbskemu reku, ki pravi: “Naljuti se čoban na selo pa odseče sebi kurac”.

    Všeč mi je