Marx je imel prav – razvite države so obogatele z ropanjem kolonij…

…in ne na podlagi superiornih institucij in proste trgovine. No, ropanje kolonij je danes razvitim državam dalo začetno prednost, kasneje pa so prednost vzdrževale s prirejenimi pogoji menjave (to pomeni na podlagi zanje ugodnega razmerja med precenjeno vrednostjo izvoženih končnih izdelkov in podcenjeno vrednostjo uvoženih surovin in hrane). Vse ostalo so učbeniške pravljice za profesorje in študente ekonomije in uradni politični narativ, ki ga nadzirajo razvite države.

Spodaj je dober komentar Arnauda Bertranda na to temo.

I’m normally not a fan of Piketty (what kind of person calls their book ‘The Capital’ but simultaneously badmouths Marx and says he “never managed really to read” the original “Das Kapital”?)

But, credit when credit is due, this is a genuinely fascinating study.

It is in fact – somewhat ironically – the data-driven and unequivocal proof that Marx was correct when he said that capitalist wealth accumulation in Western imperialist countries was fundamentally based on exploitation and unequal power relations rather than fair market exchange.

Let’s look through the paper.

First of all, a key value of the work is that Piketty and Gastón Nievas (a PhD student) base their study on a new database that they put together (which you can access here: https://wbop.world) that systematically reconstructs global trade flows and balance of payments for the entire world over more than two centuries (1800-2025).

This is genuinely groundbreaking work. No one – to my knowledge – has ever before created such a comprehensive database that tracks not just the “visible flows” of goods trade, but crucially the “invisible flows” of services, foreign income, and foreign transfers across the entire world – covering 48 major countries individually plus 9 residual regions that together achieve complete global coverage of population and GDP over more than 2 centuries.

What makes this database particularly valuable is that it allows us, for the first time, to see the complete picture of how wealth actually flowed between regions since 1800.

And not just what was officially traded, but the colonial transfers, tribute payments, “home charges” from India to Britain, debt impositions on Haiti and China, and all the other mechanisms through which the West extracted wealth from the Global South.

What the data shows is what everyone in the Global South knew instinctively but was contradicted by the dominant economic narrative: the West’s wealth was built not through superior productivity or “free trade,” but through systematic extraction, forced transfers, and colonial plunder on a scale that dwarfs anything previously quantified.

Take this extraordinary metric for instance: the authors’ simulations show that a mere 20% increase in primary commodity prices over the 1800-1914 period, which the study says “corresponds to an absolute lower bound estimate of the value of unpaid forced labor in the export production of cotton, sugar, grain, etc. over this period,” would have left Europe with foreign debts equivalent to 160% of its GDP, completely reversing global wealth patterns.

Put another way: had Western imperialist powers actually paid for what they took instead of extracting it through colonial violence and unpaid forced labor, the “developed” world would have been the “developing” world, and vice versa.

What’s also extraordinary is that this system of extraction very much continues to this day.

Vir: Arnaud Bertrand

Kolonializem kot sistem za črpanje rent ali kot institucionalni sistem za hitrejši razvoj?

Naj spomnim, da so lani Nobelovo nagrado za ekonomijo dobili ekonomisti Acemoglu, Johnson in Robinson (AJR) za svoje delo glede pomena institucij za razvoj. AJR so leta 2001 objavili enega najbolj citiranih in kontroverznih člankov zadnjega obdobja (slovensko: Kolonialni izvor primerjalnega razvoja), ki je bil tudi osnova za nagrado. Ključna ideja članka je, da so razvojne razlike povzročene s kolonialnim vplivom, ker so evropski kolonisti uprabljali različne strategije glede obvladovanja svojih kolonij. Tam, kjer so bile (zdravstvene) razmere za življenje bolj ugodne (to so ocenjevali s stopnjo smrtnosti naseljencev), so se naselili in postavili “vključujoče institucije”, ki so spodbujale rast, medtem ko se v (zdravstveno) manj prijaznih področjih, kot je denimo centralna Afrika, niso naselili, pač pa so postavili “ekstraktivne institucije”, namenjene črpanju naravnih in človeških virov iz teh držav. Te prvotno postavljene institucije so se ohranile do sedaj in determinirale razvojno uspešnost držav. Države z vključujočimi institucijami naj bi bile bolj razvojno uspešne od držav z ekstraktivnimi institucijami. 

Resnici na ljubo so AJR favorizirali zahodni tip institucij, do katerih so prišli z obratnim inženiringom. Tak zahodni tip institucij takrat, ko so se danes razvite države začele razvijati, ni obstajal, pač pa se je razvil postopoma v procesu evolucije. ZDA so v svojem industrijskem razvoju pregnale prvotne prebivalce, ustvarile apartheid državo in razvoj prepustile nekaj desetim “roparskim baronom”, ki so iz svojih podeljenih monopolov s strani države, črpali enormne rente (nakar je v začetku 20. stoletja morala v proces poseči država s protimonopolno zakonodajo in razbitjem nekaterih monopolov).

No, kot sem pisal že lani, empirična dejstva ne potrjujejo teh ugotovitev. Raziskovalci imajo danes problem pojasniti uspešnost razvoja na podlagi institucij zahodnega tipa tako danes razvitih držav kot držav, ki so se uspešno razvile v zadnjih 50-70 letih. Denimo razvoja danes najbolj uspešnih azijskih držav (Južna Koreja, Singapur, Tajvan, Malezija, Kitajska) ni mogoče pojasniti z obstojem zahodnega tipa institucij, tako kot ni mogoče pojasniti, zakaj Indija kljub obstoju zahodnega tipa institucij ni bila razvojno uspešna. 

Nadaljujte z branjem

Kolonialna eksploatacija in neenakomerna izmenjava sta oblikovali dve stoletji neenakosti med severom in jugom

Naslov je vzet iz naslova novega članka Thomasa Pikettyja in Gastona Nievasa, ki ga komentiram v sosednjem postu. Spodaj je daljši povzetek ugotovitev. Dober je opis, kako so zahodne države v 19. stoletju z rentami izropale države globalnega juga, kako so po prvi svetovni vojni te rente nenadoma usahnile in kako bi relativno majhna sprememba pogojev menjave v korist držav globalnega juga tem državam pomagala pri razvoju in razvojnem dohitevanju zahodnih držav. Vendar do slednjega ni prišlo.

__________

Are today’s trade and current account imbalances unique in history? Are international economic relations characterized by self-correcting market mechanisms, or by persistent imbalances and power relations between nations? What does this mean for collective regulation and the organization of the international monetary system and global trade rules?

In a new study, Gastón Nievas and Thomas Piketty examine patterns of global imbalances, current account surplus/deficit and net foreign wealth accumulation over more than two centuries. They also present “counterfactual simulations” exploring how these dynamics might have evolved under alternative trade and monetary regimes.

The study draws on a new database wbop.world tracking global trade flows and the balance of payments (goods, services, income, and transfers) across 57 core territories (48 main countries + 9 residual regions) from 1800 to 2025.

Nadaljujte z branjem

Trumpova kapitulacija pred Kitajsko

Na vse ameriške protekcionistične ukrepe (od prepovedi izvoza tehnoloških izdelkov in čipov, črne liste kitajskih podjetij, …, do astronomskih carin na kitajske izdelke) je Kitajska reagirala zgolj z dvema – z recipročnimi carinami in s prepovedjo izvoza mineralov redke zemlje. Magneti iz slednjih so ključna sestavina vseh tehnoloških izdelkov in avtomobilov (elektro motorji itd.). In Kitajski je s tem uspelo zaustaviti ameriško avtomobilsko industrijo in proizvodnjo elektronskih naprav. Bolj kot je Trump navijal carine in tehnološke prepovedi, bolj je Kitajska vztrajala pri začetnem izhodišču, da je pogoj za pogovore, da ZDA odpravijo vse nove ovire. Trumpu na koncu ni preostalo nič drugega, kot da svoje podrejene pooblasti, da v pogajanjih ponudijo odpravo tehnoloških omejitev.

Kitajska ima dobre karte, Trump pač ne. Kljub temu, da se je maja kitajski izvoz v ZDA zmanjšal za tretjino (34 %), pa se je agregatni kitajski izvoz povečal za 4.8 % in kitajski mesečni izvozni presežek se je povzpel na rekordnih 100 milijard $. Slednje pomeni potencialno nov letni rekord Kitajske v trgovinskem presežku (lani je znašal 1,000 milijard $).

In Kitajski ni treba pristati na nobena ameriška izsiljevanja ali obljube. Kajti Xi Jinping lahko v kateremkoli trenutku ugasne ameriško industrijo.

Kako zlomiti izraelsko apartheid blokado Gaze

Namesto ene je treba organizirati stotine, tisoče plovil z uglednimi osebnostmi na njih, ki se jih izraelski režim ne bo upal pobiti. Na neki točki izraelski vojski ne bo uspelo ustaviti tega vala, in prebilo se bo eno, nato dve, nato deset plovil… In neki točki bo izraelska blokada Gaze padla. In ob humanitarni pomoči prebivalcem Gaze bo padel tudi izraelski apartheid režim nad Gazo in Zahodnim bregom.

To be clear, the only reason the *** Zionist Israeli *** did not kill Greta Thunberg, Rima Hassan and the others is because of the global attention that was on the Madleen Gaza freedom flotilla. This is why their pathetic propaganda is focused on trying to mock it as a “celeb selfie yacht”, because they want the next ones to have less prominent people on them so they can kill them with full impunity.

The very fact that they did not dare do to them what they did to Rachel Corrie, Shireen Abu Akleh, Tom Hurndall and so many others with Western citizenship proves that the model of deterrence adopted by the freedom flotilla movement works.

And now it must be replicated a hundred, a thousand times over, with freedom convoys travelling from sea and land and having prominent people on board of them, spread out and dispersed. There is already a land convoy under way toward Rafah.

They will not dare touch you at the borders on land and on route on sea, at most they will kidnap you. But remember, they killed those on the last flotilla. They will have to expend massive resources trying to stop you all, and one of you will eventually get through, and then two, and then three, then ten, twenty, fifty, and the genocidal decades-long siege is broken.

They are afraid now, it is the time to begin a mass flotilla convoy movement to finally break through the genocidal blockade and free Gaza, and free Palestine!

Vir

Nevarnosti populističnega podcenjevanja Rusije: Kako velika je dejansko Rusija?

Izjave spodnjega tipa, da je Rusija glede velikosti gospodarstva manjša od Španije in Portugalske, niso samo faktično nepravilne, ampak tudi nevarne zaradi podcenjevanja dejanske moči držav

Rusija je po tržnem tečaju naspram dolarju leta 2023 sicer res imela enak nominalni BDP kot skupaj Španija in Portugalska (1.900 milijard $), vendar je način primerjave napačen in zavajujoč glede implikacij. V spodnjem grafu je primerjava BDP držav po metodologiji tržnih tečajev (nominalni BDP) in metodologiji paritete kupne moči (PPP). Po prvi Rusija glede velikosti ne bi bila v prvi deseterici držav, po drugi je četrta gospodarsko najmočnejša država na svetu, večja od Japonske in Nemčije. V čem je bistvo problema primerjav?

Nadaljujte z branjem

Trumpova “Yes, Mr. President” situacija

Trump ni edini predsednik, ki se mu dogaja, da njegova administracija počne stvari mimo njega, brez njegove vednosti in v nasprotju z njegovimi javnimi izjavami. Se mu pa to dogaja zelo pogosto, vedno bolj. Kar seveda pomeni, da – dodatno k volatilnosti njegovih izjav – postaja mednarodno povsem nekredibilen voditelj. Predsednik države, katerega beseda ne velja nič in predsednik, s katerim se nima smisla niti pogovarjati, ker njegova beseda ne velja nič.

Ambassador M.K. Bhadrakumar reminds us of subtle maneuvers by deep state actors to sabotage presidential policies.

When a U.S. spy plane was shot down over the Soviet Union President Dwight Eisenhower had not be informed about its real mission. The CIA claimed that it had been a weather plane that went off course after its pilot was incapacitated. The president repeated that tale.

The Soviets then published that the wreckage of the U-2 spy plane had been recovered and the pilot captured alive. The Soviets were miffed of being lied to and Eisenhower’s attempt of detente with them failed.

Bhadrakumar sees a parallel in the recent Ukrainian drone attacks on strategic bomber on several Russian air field.

President Trump, in a call with the Russian president Putin, claimed that the U.S. had had no knowledge of the attack. That is, as several former CIA members confirm, implausible. The operation had been the making for 18 month which means that it had been initiated under President Biden. U.S. and/or British intelligence was certainly involved in designating the targets.

It seem that Trump, like Eisenhower before him, was not informed and thus embarrassed himself.

Nadaljujte z branjem

Simpatična neznosna lahkost evropskega propadanja

Že dolgo nisem bral tako dobrega komentarja v sicer sinofobnem, rusofobnem, pro-vojnem in neskončno pro-izraelskem The Economistu. Če povzamem – Evropejci, svet je šel v tri krasne, prebivalstvo nam upada, že dolgo nas ne bremeni več, da ne znamo doseči omembe vredne gospodarske rasti in že zdavnaj smo se sprijaznili, da ne bomo globalna velesila. Ampak, hej, kaj boste počeli čez vikend? In če težave ne moremo rešiti do junija, lahko počaka na september, ko se vrnemo z morja.

Je nekaj simpatičnega v tem našem odnosu do sedanjosti in prihodnosti, mar ne? Zakaj bi se sekirali zaradi stvari, ki jih ne poznamo ali jim nismo kos ali pa ki bi zahtevale preveč matranja?

The world is going to hell, meaningful economic growth is a long-forgotten phenomenon, and by the way what are your plans for summer? That, roughly, is the vibe in Europe these days. To outsiders it feels hopelessly self-indulgent. Europeans have plenty that ought to keep them up at night. Beyond war in Ukraine and Trumpism in America, its big companies are also-rans and the continent’s population is shrinking for the first time since the plague seven centuries ago. Panic, moi? Whatever the issue, if it cannot be dealt with in the next few weeks it will have to wait for la rentrée in September.

Europeans know the global race for economic supremacy is lost. But the continent’s business model endures: it is a third poorer than America, works a third less, and is a lot more tanned at the end of August. 

Enjoy the weekend. Most Europeans will also enjoy Monday off, by the way.

Vir: The Economist

Visoke cene energije in upad slovenske industrije: Drama v sedmih slikah

V času energetske krize so se cene plina za poslovne odjemalce povišale za 100 % (manjši odjemalci) do 150 % (največji odjemalci) glede na leto 2019. Za največje industrijske odjemalce plina so bile cene plina konec leta 2024 še vedno za 75 % višje kot leta 2019. Za manjše odjemalce so cene še za 15 % do 50 % višje kot za največje odjemalce in za 60 % višje kot leta 2019.

Slika 1: Cene zemeljskega plina v industriji v Sloveniji glede na velikost odjema, z vsemi dajatvami (EUR/kWh)

Vir: SURS.

V času energetske krize so se cene električne energije za poslovne odjemalce povišale za 140 % (manjši odjemalci) do 235 % (največji odjemalci) glede na leto 2019. Leta 2024 so bile za največje industrijske odjemalce cene elektrike še vedno za 220 % višje kot leta 2019. Za manjše odjemalce so cene še za 20 % do 30 % višje kot za največje odjemalce in za 90 do 170 % višje kot leta 2019.

Slika 2: Cene električne energije v industriji v Sloveniji glede na velikost odjema, z vsemi dajatvami (EUR/kWh)

Vir: SURS.

Nadaljujte z branjem