Bloomberg prinaša malce bolj realističen pogled na zadnje dogajanje glede Ukrajine in včerajšnji dejanski “dosežek” v pogovoru med Trumpom in Putinom. In sklep je približno takšen, kot pravi naslov. Tisti bolj rahločutni bi sicer najbrž uporabili izraz, da je Trump “Ukrajino podal kot vroč kostanj evropskim sosedam in odkorakal domov“. Toda resnica je bližje naslovu. ZDA so Ukrajino nakurile, uporabile in zlorabile, nato pa jo odvrgle kot … smeti. Ukrajina danes nima za nikogar več, razen za Rusijo, strateške vrednosti. In Rusija ima čas, voljo in sredstva, da si vzame, kar je vrednega zanjo. In evropske sosede ji tega z ničemer ne morejo preprečiti, niti nimajo dovolj sredstev in volje za kaj takega. Brez Amerike je EU zgolj fasada okrog ničesar.
The impression formed after the much-anticipated conversation between Donald Trump and Vladimir Putin, their third in three months, was that the US president is walking away from Russia’s war in Ukraine.
The manner in which Trump extricated himself was telling. He started off in a Truth Social message by saying how well the phone call had gone. As he went on, it became clearer that he may be leaving Ukraine to it.
The Europeans had thought they might influence the outcome if they got to Trump first. They reminded him of his threat to hit Russia with secondary sanctions.
But Trump didn’t follow through and without the US joining them, the measures have much less bite. Putin knows it.
What was apparent is that Trump values the prospect of doing business with Putin’s Russia and is tired of the messy process of trying to broker peace. He conveyed the same message last week on his tour of the Gulf region — that he could turn a blind eye to geopolitical issues for the sake of a deal.
That’s the best outcome for Putin. His relationship with the US leader remains intact, and he retains space to pursue Russia’s war aims.
But in the fourth year of Russia’s invasion, a US retreat is a depressing prospect for Volodymyr Zelenskiy, who has essentially said yes to all Trump has proposed since his dressing down in the Oval Office.
“The only one who benefits from that is Putin,” the Ukrainian president observed.
If Trump was abdicating from the search for a solution, he had just the man to take over.
He volunteered the new — American — Pope and the Vatican as a forum. When asked if Putin wanted a truce and if Leo XIV could deliver peace, Trump simply said: “I do.”
Vir: Bloomberg Newsletter
Praksa iz PR delovanja v mednarodni politiki ne dopušča tako hitrih sprememb v propagandni narativi, zlasti na področju lepih in vsestransko uporabnih floskul o svobodi, demokraciji, človekovih pravicah, nasprotovanju invaziji in podobno. Ko se te floskule pripelje na mednarodno etično višavje, jih je skoraj nemogoče na hitro spremeniti. Potreben je čas ali kak večji dogodek »deux ex machina«, da se narativa obrne. To velja za demokratično Evropo, ki je (vsaj uradno) še v izvajanju dosedanje narataive.
Trump pa očitno na to ni vezan: narativo lahko obrne v enem dnevu. Človek bi rekel: pošteno! Redkost za politiko! Demokratična Evropa tega ne zmore, vsaj javno ne. Čeprav so neodvisni viri, tudi pri nas, to obelodanili že davno.
Če orodje v novih razmerah ne izpolnjuje svojega namena, se ga pač ne uporablja več. To velja na vseh področjih človekovega delovanja. Kaj se z orodjem – za oslabitev Rusije kot kitajskega partnerja v boju za svetovno prevlado – potem zgodi, je odvisno od njegove vrednosti. Če je nima več, je njegova usoda drugotno vprašanje. Naj se s tem ukvarja nekdo drug.
Veliko več skrbi je potrebnih za Izrael, za zaščito »mighty« dolarja kot svetovnega vzvoda oblasti, za usodo ameriškega državnega dolga, za utrjevanje oblasti v svoji državi, za zatiranje izbruhov notranjega nezadovoljstva ki lahko ohromijo državo, kontrolo nad pojavnostjo dejanj Luigi-ja Mangione-ja na občutljivih področjih državne uprave, in še in še. Tudi za pariranje dejavnosti Kitajske.
Všeč mi jeVšeč mi je