Španski operater prenosnega sistema Red Eléctrica de España (REE) je včeraj potrdil, da je za ponedeljkov električni mrk zelo verjetno kriva presežna proizvodnja sončnih elektrarn, kar je vodilo k avtomatskemu verižnemu izklapljanju povezave s francoskim omrežjem in nato posamičnih enot sončnih elektrarn ter nato vseh ostalih enot proizvodnje, dokler se celoten sistem ni zaustavil:
Zgolj en teden po tem, ko so se Španci pohvalili, da so dosegli sveti gral – 100 % proizvodnje z nestabilnimi obnovljivimi viri energije, se je špansko omrežje sesulo prav zaradi tega:
Špansko omrežje je torej postalo žrtev pretiravanja z deležem nestanovitnih virov energije z nizko inercijo. Zgolj 3 minute pred sesutjem sistema je bilo na omrežje priključeno le za 15 % enot proizvodnje z ustrezno veliko rotirajočo maso in inercijo (jedrske in plinske elektrarne). Od tega je bilo le za 3.4 % rotirajoče mase fleksibilne narave (plinske elktrarne), torej enot, ki jih je mogoče hipno zaustaviti in s tem zmanjšati proizvodnjo elektrike in stabilizirati sistem. Kar je bilo usodno za stabillnst sistema. Sistem se je sesul v trenutku, ko je proizvodnja iz enot sončnih elektrarn v sistem prispevala preveliko količino elektrike, zaradi katere je proizvodnja presegla porabo elektrike. Omrežna povezava s Francijo se je ob šoku zaradi prenizke kapacitete povezave avtomatsko izklopila, zaradi česar francosko omrežje ni moglo ublažiti nihaja frekvence španskega omrežja navzgor, in začele so se avtomatsko ugašati posamezne enote španskih sončnih kapacitet. Denimo v Franciji do takšnega električnega mrka ne bi moglo priti, ker je v vsakem trenutku v omrežje vključeno vsaj med 70 in 80 % stabilnih virov z visoko inercijo (jedrske, hidro in plinske elektrarne), pri čemer je ustrezen delež teh enot fleksibilne narave.
Španski operater Red Eléctrica je že pred meseci opozoril na ta tveganja, povezana z velikim deležem obnovljivih virov energije, za stabilnost sistema. Tveganja so največja sredi dneva, ko je proizvodnja iz sončnih elektrarn največja in ko lahko en večji oblak poruši ravnovesje med proizvodnjo in porabo elektrike in destabilizira omrežje. To je izjemen izziv za operaterja omrežja, ki mora uravnavati ravnovesje med proizvodnjo in porabo na ravni milisekund. Večji kot je delež nestanovitnih virov energije, večja so tveganja in večji je problem, ko frekvenca omrežja zaniha.
Upajmo, da je španski primer dobra lekcija za vse ideološke navdušence nad energetsko revnimi viri energije z nizko inercijo, ki želijo, da bi njimi proizvajali 100 % potrebne elektrike. Energetika oziroma elektrofizika ima svoje zakonitosti, ki jih tudi s še tako močno ideologijo ni mogoče premagati.
DAMIJAN blog 
CLANEK JE NEKONSISTENTEN.
BOLJ HITRO KOT SONCNE SE NE DA ZAUSTAVITI NOBENE DRUGE ELKTRARNE.
Ravno zato ker ni “vztrajnosti”…
Prav tako ima vsak razsmernik pod in nad frekvenčno in napetostno zaščito. Laično povedano razsmerniki bi se sami morali odklopiti. Vsak povprečni razsmernik lahko tudi nastavite za zmanjšanje moči nad nastavljeno frekvenco in napetostjo.
Pravzaprav je največji problem hitra nepredvidena zaustavitev /izklop sončnih elektrarn.
Zgodilo pa se je verjetno, da se je izklopila zaradi previsoke napetosti ena večja proizvoda enota. ( ali vzrok velik oblak) kar je povzročilo hipno pomanjkanje in potem zaradi prenizke frekvence razpad sistema.
Napaka operaterja, ker ni takoj odreagiral in izklopil presežno porabo ( del sistema ).
To je lekcija za zaspane operaterje..
Dinamične razmere zahtevajo hitre odzive…
Všeč mi jeVšeč mi je
Energetika oziroma elektrofizika ima svoje zakonitosti, ki jih tudi s še tako močno ideologijo ni mogoče premagati.
Vrhunsko! Bravo!
Všeč mi jeLiked by 1 person
Tole obtoževanje fotovoltaike je popolnoma nesmiselno. Najprej se je potrebnoi naučiti špansko in brati originalne vire in ne nekih populistov, ki objavijo vse mogoče, samo da bodo dobili klike in služili z reklamami.
https://www.lavanguardia.com/natural/20250430/10631734/red-electrica-apunta-paron-plantas-fotovoltaicas-sector-niega.html
Drugo je pa tragičnost slovenske realnosti. Medtem ko bodo v Španiji in Nemčiji s takimi izkušnjami izboljšali sistem, da bo manj možnosti, da se kaj takega ponovi, bo Slovenija izumljala neko svojo rešitev in ignorirala vse izkušnje iz drugih držav, kjer so probleme že odpravili.
No, kaj pa se bi zgodilo v Sloveniji, Avstriji, Italiji in na Hrvaškem, če se v trenutku JEK odklopi iz omrežja nenapovedano, recimo da se uničijo kabli? Popolnoma isto kot se je v Španiji. JEK(2) ni dobra reštev tudi zato, ker je preveč centralizirana proizvodnja ogromne količine elektrike in en problem lahko uniči dobavo elektrike v več državah.
Všeč mi jeVšeč mi je
Nehajte širiti nebuloze.
Prvič, najverjetnejši razlog za španski mrk (kot sledi iz pojasnila operaterja Red Electrica) je hipno povečanje proizvodnje elektrike, kar je povzročilo avtomatski izklop daljnovodne povezave s Francijo (ki ima prenizko kapaciteto – zgolj 2 GW). Posledično je prišlo do presežka proizvodnje nad porabo elektrike v španskem sistemu, zaradi česar je prišlo najprej do odklopa ene velike (solarne) enote in nato še druge. Posledično je frekvenca v omrežju zanihala navzdol za 0.15 Hz. In avtomatsko so se začele izklapljati tudi ostale enote, da ne bi prišlo do poškodb.
Drugič, popolna neumnost je, da bi se lahko “uničili” kabli, če bi se NEK hipno odklopila iz omrežja. Zakaj bi se zaradi tega uničili kabli? V primeru hipnega izklopa velikih enot, kot sta NEK in TEŠ, vskočijo manjše enote in povečan uvoz elektrike iz evropskega omrežja (Slovenija ima zelo dobro dimenzionirane prenosne povezave z evropskim omrežjem).
Tretjič, odkod ta nebuloza, da bi bila JEK2 “preveč centralizirana proizvodnja ogromne količine elektrike in en problem lahko uniči dobavo elektrike v več državah”?!? Od kje jemljete takšne nebuloze? V evropskem omrežju je na stotine enot velikosti NEK ali JEK2 in evropsko omrežje je robustno na izklop posameznih enot. Poleg tega mora imeti vsak nacionalni elektroenergetski sistem rezervne enote primerne velikosti, ki pokrijejo večino izpada velike enote. Denimo za JEK2 s kapaciteto 1200 MW se načrtuje gradnja rezervne plinske OCGT enote s kapaciteto 600 MW, ki ob ostalih manjših enotah in dogovorjenih zakupih rezerv (ter povezavah z evr. omrežjem) lahko pokrije nenadni izpad JEK2.
Zdaj že kar nekaj časa v teh komentarjih širite podobne popolnoma neinformirane ali manipulativne nebuloze. V bodoče takšnih manipulativnih komentarjev ne bm več objavljal.
Všeč mi jeLiked by 1 person
Lepo bi bilo, če bi bile nebuloze. Ampak po 25 letih življenja v Nemčiji in 9 let v Španiji si pač upam komentirati na te teme. Politike ne komentiram, ker mi je to pod častjo.
Žal je resnično to, da tehnologijo, ki smo jo razvili praktično izključno s slovenskim znanjem, zdaj v Nemčiji in Španiji uporabljajo že 20 let z ustreznimi izkušnjami. Za Slovenijo je pa ta ista tehnologija znanstvena fantastika samo zato, ker pač Slovenija nima budgetov, ki jih imata Španija in Nemčija. Medtem ko velike države veliko stvari kupijo, preizkusijo in ugotovijo rezultate (tudi, da so naredili napako), se v Sloveniji samo pogovarjajo in ni nobenih praktičnih izkušenj.
Sicer pa JEK2 = 15 milijard, OCGT 600MW verjetno dve milijardi. Zakaj torej ne 3x OCGT namesto JEK2? Ni logike.
In zakaj v Španiji ugašajo ravno jedrske elektrarne ob presežkih in ne plinskih?
https://www.foronuclear.org/actualidad/noticias/parada-de-centrales-nucleares-espanolas-por-mercado-electrico/
Verjetno zato, ker je to najceneje. Plinske se da verjetno zelo hitro regulirati glede na porabo, jedrskih pa verjetno ne. In kje je garancija, da ko bo končan JEK2, ne bodo že prej v Italliji, Nemčiji, Češki in še kje zgradili jedrske elektrarne in bo na evropskem trgu tak presežek elektrike, da bo moral JEK2 biti ugasnjen tako kot zdaj TEŠ6?
Posvariti pred problemi vnaprej je smiselno. Še posebej takrat, ko gre za tako visoke vsote.
Sicer pa se kabli ne potrgajo sami. Obstaja pa žled in kakšni neracionalni ljudje, ki to uredijo z enim telefonskim klicem. Jaz teh moči nimam.
Pa zanimivo je tudi to, da prijatelj v Madridu z lastno SE z baterijo si je v ponedeljek lepo pekel pico in gledal Sat-TV medtem ko nihče ni imel elektrike. V torek na Teamsu s špansko RTVE v Torrespaña pa so se mi pohvalili, da so oddajali vse TV in radio programe, ker imajo generatorje za 6 ur in potem so pač dopolnili tank in delali naprej. Tako da dokler bo šlo za Španijo in Nemčijo, bom še kdaj kaj komentiral. Lahko pa seveda vse cenzurirate tako kot Elon Musk, kadar mu ne odgovarja to, kar nekdo napiše.
Z drugimi besedami: namesto, da bi bili veseli, da ima kdo tudi drugačno mnenje, boste to raje cenzurirali.
Všeč mi jeVšeč mi je
Spet manipulirate!
To so stvari, o katerih bluzite brez podlage in poskušate manipulirati.
Všeč mi jeVšeč mi je
Bom dodal nekaj besed… Nisem fan niti OVE niti NEK /JEK ampak treznih in hladnih glav.
Sicer mi čustven slog ni všec, ko ste se začeli prepričanci prepričevati med sabo.
Glede na čustvene odzive ste vsi v ideološki sferi ( klicaji in vprašaji skupaj nimajo nič z argumentirano razpravo )
Bom začel pot točkah kot Damjan :
Všeč mi jeVšeč mi je
Res zanimiv članek. Tudi jaz se strinjam, da so potrebna dejstva in me veseli, da še kdo drug kaj napiše in nisem jaz vedno tisti grdi, ki si upa imeti malo drugačno mnenje in ne samo odobrava vse napisano.
Všeč mi jeVšeč mi je
Jaz sem se pritožil nad manipulativnim naslovom članka, da so “najverjetneje” krive sončne elektrarna. Do tega trenutka VZROK NI ZNAN. Kar je znano, je to, da ni deloval sistem, ki bi odklopil samo del Španije namesto cel iberski polotok.
Na vaš način pisanja delujejo populisti. Ljudje preberejo, da so krive sončne elektrarne. Ko se po nekaj mesecih izve, da to mogoče sploh ni bil vzrok, pa so ljudje že vse pozabili in imajo v glavi, da so sončne elektrarne nekaj slabega. V mojem inžnirskem vokabularju beseda “najverjetneje” NE OBSTAJA. Obstaja DA / NE / NE VEM. Vi ste pa očitno ekonomist, ki deluje z “najverjetneje” in ustreznimi možnimi katastrofalnimi rezultati, ki se lahko gibljejo v miljardnih izgubah samo zato, ker se dela z (naj)verjetnostjo namesto z dejstvi in dejanskimi izračuni.
Prijatelj v Madridu ima na hiši (da, obstajajo tudi hiše v Madrid Capital) sicer 6kW elektrarno z 10kWh baterijo in skoraj letno porabo 0, ker se greje na plin, tudi če ne verjamete, da je v Madridu to možno. Res so problem zimski meseci, kjer je tudi v Madridu težko doseči porabo 0. Sam imam 22kW elektrarno in 18kWh baterijo in sem po vašem tisti hudodelec, ki destabilizira omrežje, ker poleti proizvajam preveč elektrike. Jaz sicer trdim, da moja elektrika ne pride niti do trafo postaje, ker jo porabijo moji sosedi, ker nihče drug nima elektrarne. Ampak ko bo blackout, bodo pa vsi znanci k meni hodili kuhat, polnit baterije itd.
Problem nestabilne proizvodnje tudi jaz razumem, saj ga je mogoče jasno opazovati na trgu elektrike. Vendar problemi so tukaj za to, da se rešijo, ne pa da se nekdo medsebojno obtožuje in da se nekje delajo milijardni dobički in drugje milijardne izgube. Kadar trg ne deluje, lahko regulator vzpostavi drugačna pravila ali pa se iščejo druge rešitve. Ki jih pa politika z omejenim razumom redko kdaj najde, ker deluje po nasvetih lobistov ali pa zasledujejo interese lastnih prijateljev, namesto da bi delali po nasvetih ljudi, ki dejansko najdejo delujoče rešitve. To vsakodnevno vidim v poslu z velikimi podjetji, kjer jim je bolj pomembno, da delujejo v skladu s trenutno interno ali eksterno politiko, kot pa da uporabijo tehnično in finančno smiselno rešitev.
Španija bo pač ugotovila v čem je bil problem in bodo ustrezno ukrepali, da se to ne be več ponovilo v takih dimenzijah. Zato, ker Španija ukrepa glede na probleme, recimo mesto Valencia pri zadnjih poplavah ni bilo poplavljeno. Vse južno od Valencie je bilo pa praktično uničeno. Zato, ker je Valencia nekoč že imela probleme s poplavami in so s prestavitvijo reke in z visokim nasipom to rešili. Po zadnjih poplavah bodo iskali rešitve tudi za zdaj poplavljena območja. Nekomu, ki se mu pa nikoli ni zgodilo nič, pa tudi ne bo naredil nič in bo nepripravljen, ko se bo karkoli zgodilo.
Ko me danes ljudje vprašajo, ali se SE finančno izplača, jim odgovorim, da naj najprej dobro izolirajo hišo in vgradijo talno gretje. In ko bodo potem videli dejansko porabo elektrike (nujno je gledati graf porabe tudi ponoči), naj se odločijo, ali SE in kako veliko baterijo potrebujejo, če želijo manjšo porabo elektrike. Nikakor pa začeti obnove hiše z vgraditvijo sončne elektrarne (razen balkonske, ki je pa vedno smiselna).
Jaz nisem velik nasprotnik jedrskih elektrarn. Sem pa nasprotnik manipulativnih izjav/člankov in nasprotnik milijardnih investicij, ki se lahko končajo z rezultatom TEŠ6. Slovenija nima glasu v Bruslju ali kjerkoli drugje na evropskem nivoju. Vse odločitve na evropskem nivoju bodo vedno sprejete ne glede na to, kako bodo vplivale na Slovenijo.
Zato se v interesu mladih v Sloveniji (meni je tako vseeno kaj bo 2050) pri odločitvah o milijardnih investicijah ne bi smeli odločati ideološko ali po strankarski liniji, ampak izključno po dejanskih finančnih izračunih vsaj treh neodvisnih ustanov.
Všeč mi jeVšeč mi je
Ne, problem je v tem, da prepričanci v sonce in veter forsirajo to svoje prepričanje vsem ostalim. Pri tem pa naredijo dve veliki strokovni napaki:
1. Na OVE sonca in vetra gledajo iz parcialnega vidika: iz vidika posamezne SE, ne pa iz vidika sistema kot celote. Primerjajo cene EE na ravni posameznega obrata, ne upoštevajo pa ssitemskih stroškov vseh virov EE. V stilu: jaz ima doma svojo SE na strehi in baterijo in sem v redu,če pride do izpada omrežja. Ne vidijo pa, da ko v sistem vključiš nekaj GW tovrstnih SE, dobiš velik sistemski problem, ker je treba zagotoviti nadomestne vire, ojačati omrežje, zagotoviti rezervne kapacitete, uvesti druagčno regulacijo. Vse to pa je zelo kompleksno in zelo zelo drago.
2. Na energetiko oziroma EE omrežje gledajo iz vidika “najprej vključimo v sistem SE in VE”, nato pa bomo prilagajali regulacijo, ko bo prišlo do problemov. To je skrajno neodgovoren način.Ob vključevanju različlnih novih tehnologij proizvodnje EE v sistem je treba zagotoviti tudi sistemsko regulacijo, da bo sistem deloval zanesljivo in stabilno.
Nato pa je tukaj problem stroškov različnih EE sistemov z različnimi strukturami proizvodnih virov. Pripričanci v sonce in veter običajno na podlagi parcialnega pristopa (iz vidika LCOE na ravni obrata) zatrjujejo, da je elektrika iz SE in VE poceni. Kar je seveda čista manipulacija, ker upoštevajo samo stroške na ravni posameznega obrata ne pa sistemskih stroškov vsakega vira.
Ko upoštevaš sistemske stroške vseh virov, ugotoviš to, kar kažejo Eurostat statistike cen EE za evropske države: države z večjim deležem EE iz SE in VE imajo bistveno višje cene EE za gospodinjstva. Dansk in nemške cene EE za gospodinjstva so skoraj dvarat viške kot slovenske. In ko ceno EE razbiješ na proiazvodno ceno in na dajatve, ugotoviš, da so proiazvodne cene v Danski in Nemčiji glede na Slovenijo malce višje, glavna razlika pa nastane pri stroških omrežnine in prispevkih za subvencije za OVE. Denimo lani je strošek omrežnine v Nemčiji znašal 110 eur/MWh, v Sloveniji pa po novem sistemu 63 eur/MWh.
Mervar iz Elesa je v lanski analizi lepo pokazal, koliko bi stal kateri EE sistem na podlagi različne strukture virov, če ob vlaganjih v same proiazvodne obrate upoštevamo še stroške vlaganj v omrežje, nadomestne kapacitete, stroške rezerv, stroške izravnavanja, stroške energetskih izgub itd. Če povzamem samo 3 ključne scenarije:
Stroški investicij:
– NEPN OVE scenarij (z NEK do 2043): 33 mlr eur
– 100 % OVE scenarij: 67 mlr eur
– optimalni scenariji JE+OVE (z Nek do 2063 in JEK2): 24 mlr eur
Če k temu prištejemo še stroške delovanja in vzdrževanja in stroške uvoza plina in/ali elektrike za proizvodnjo nadomestne EE, ko SE in VE ne delujejo, za obdobje 2025-2104 (do izteka živl. dobe JEK2) dobimo:
– NEPN OVE scenarij (z NEK do 2043): 82 mlr eur
– 100 % OVE scenarij: 119 mlr eur
– optimalni scenariji JE+OVE (z Nek do 2063 in JEK2): 62 mlr eur
Več o izračunih v Mervarjevi analizi oziroma v mojem povzetku v SP:
na zadevo je torej treba gledati celovito in zadeve preračunati preden se zaženemo v eno ali drugo smer, in ko to naredimo, ugotovimo, da so sistemi, ki temeljijo na stanovitnih virih EE, bistveno cenejši, kot sistemi, ki temneljijo na nestanovitnih virih. Zakonitosti elektrofizike se ni mogoče izogniti z ideologijo ali navdušenjem. In tudi ekonomika to potrjuje.
Všeč mi jeVšeč mi je
Točka 1 je zelo enostavno rešljiva s tem, da se ukine netmetering in tudi plačevanje za proizvedeno energijo sončnih elektrarn posameznikov. Netmetering sam po sebi je popolni nesmisel, ker ignorira, da obstaja trg in tržne cene. In jaz s tem ne bi imel problema, drugi bi se pa verjetno čutili ogoljufani.
Točka 2 pa ni tako enostavna kot vi pravite. Slovenije se ne sme primerjati z Nemčijo. Slovenska cena elektrike je nizka, ker se “švercamo” na JEK, ki je presegel predvideno dobo delovanja. Če bi morali zgraditi nadomestek za JEK pravočasno, potem bi bila cena elektrike višja. In če bi v ceno elektrike vključili vse kolobocije s TEŠ6, ki jih krije očitno država posredno iz davkov, bi tudi bila cena elektrike druga.
Jaz sicer tistih izračunov, ki jih omenjate, ne razumem zelo dobro in ste vi gotovo bolj pristojni za to. In vsi ti računi omenjajo samo absolutne številke, ki pa niso pomembne. Francozi gradijo lastno jedrsko elektrarno sami in potem denar v velikem deležu po nekaj korakih pride nazaj v državno blagajno. Torej morajo vse številke tudi nujno vsebovati, ali je to strošek, ki gre v tujino ali je to nekaj kar se vrti v državi. Tako da 20 milijard porabljenih pri slovenskih podjetjih (ki upamo da pošteno plačujejo davke) ni isto kot 20 milijard porabljenih v tujini.
Razumem pa to, da Slovenija nima glasu v EU in ne sme izbrati lastne poti. Mora se vključiti med druge države in izbrati podobno pot. Če ne na Nemški ali Španski način, potem mogoče na Poljski, Češki ali Italijanski način. Če bo izbrala svojo unikatno pot, potem se lahko zgodi, da bo “zvisela”, tako kot je pri TEŠ6.
Všeč mi jeVšeč mi je
Sem si vse to prebral in cenim vloženo delo. Pogrešam to, kako vsak od možnih scenarijev vpliva na državno blagajno zaradi odtoka ogromnih količin denarja zaradi visokih investicij v tujino. Obnovo in razširitev omrežja in kakšno novo HE bi verjetno delala slovenska podjetja z ustreznim pozitivnim učinkom na celotno gospodarstvo. Novi JEK ne znajo narediti slovenska podjetja z ustreznim slabšim učinkom na lokalno gospodarstvo.
In podatek, ali bo slovenska cena elektrike zaradi ogromnih investicij sploh konkurečna tuji ceni, oz. kako visoka bo cena elektrike pri različnih možnih višinah investicij, ker cena novih elektrarn je lahko danes samo ocenjena, znana pa dejansko ni. Lepo je biti samozadosten v časih ko evropske solidarnosti ni. Ampak če je posledica samozadostnosti nekonkurenčna cena elektrike, bo to verjetno problem v normalnih časih. Torej enak problem, kot ga ima Nemčija danes.
Všeč mi jeVšeč mi je
Da bom nekaj konstruktivnega prispeval sem si v xlsx tabeli naredil kratko kalkulacijo in pri 7mrd investicije za NEK2 pridem na ceno 53€ / MWh.
Uporabil sem pa te podatke:
Orientiral sem se po NEK1:
https://www.nek.si/upload/publications/letno-porocilo-nek-2021.pdf
Za NEK2 sem pa uporabil tele podatke:
Letna proizvodnja: 9000 GWh
Letni obratovalni stroški: 150 mio (recimo da podobno kot danes pri NEK1)
Kredit: 7 mrd €
Letna obrestna mera: 3%
Odplačevalna doba: 20 let
Pri 10 mrd kredita pridem na 75€ na MWh namesto 53€ pri 7 mrd. Lahko da sem se kaj zmotil, ker nisem ekonomist, ampak sem študiral IT daljno nazaj. Ampak nekako se mi zdi, da kar štima.
Za primerjavo: Copilot mi pravi naslednje, preveril pa nisem:
In 2024, the average day-ahead wholesale electricity price in Germany was approximately €78.51 per megawatt-hour (MWh). This represents a decrease of 17.5% compared to the previous year’s average of €95.18 per MWh.
Všeč mi jeVšeč mi je
Odkrivate toplo vodo.
Hudič je diskutirati z ljudmi, ki nimajo razčiščenih osnovnih pojmov in se vehementno spravijo v javne diskusije. Nato pa se učijo za nazaj. Vendar ne dovolj podrobno, zato v “četrt informirani fazi” ponavljajo napake iz prve, popolnoma “neinformirane faze”.
Ta vaš komentar je tipičen predstavnik tega pristopa:
1.-Odkrivate ekonomiko JEK2, čeprav je ta dokaj jasna že nekaj časa. Gen-Energija ima na spletni strani že celo večnost objavljeno študijo o ekonomiki
https://jek2.si/ekonomika/
Poznam še vsaj 3 študije na temo ekonomike JEK2, tudi jaz sem lani naredil eno.
Polna lastna cena elektrike iz JEK2 je med 65 in 100 EUR/MWh pri nominalnem strošku financiranja med 4 in 6 % (realnem strošku med 2 in 4 %). Cena je izračunana za obdobje amortizacije, po koncu amortizacije je cena na ravni stroškov obratovanja (cirka 45 EUR/MWh).
2. Nato primerjate to ceno z borzno veleprodajno ceno EE na nemškem trgu za eno leto po izboru (2024). Tržne cene nihajo v skladu s ponudbo in povpraševanjem, ki sta odvisni od dnevnih nihanj (peak load), sezone in stanja v gospodarstvu. Nemška poraba elektrike se je močno zmanjšala, ker je nemško gospodarstvo v stagnaciji in ker se je proizvodnja (in s tem poraba elektrike) v energetsko intenzivnih panogah zmanjšala za 15 %. Treba je gledati dolgoročne dejavnike – projekcije rasti, strukturo energetskih virov (več OVE prinaša višje cene EE), cene plina (ki ključno vpliva na mejne cene EE) itd. Na kateri ravni bodo dolgoročne veleprodajne cene EE v Evropi?
To je en dejavnik, drugi dejavnik je stabilnost oskrbe in stabilnost cen. Velik delež OVE pomeni odvisnost od uvoza plina in/ali elektrike. Oba sta podvržena tržnim nihanjem oziroma visoki volatilnosti. Države, ki so samozadostne glede preskrbe z EE z ustrezno strukturo virov (HE+JE+nekaj OVE; ali premog), lahko zagotovijo svojim odjemalcem dolgoročno stabilne in predvidljive cene EE. Države, ki utemeljujejo svoj EES na SE+VE, pa imajo ves čas tržni rodeo s cenami – tako dnevni, letni kot dolgoročni.
Optimalni EES je tisti, ki zagotavlja zanesljivo oskrbo, stabilni EES in konkuremčne cene za odjemalce ob politični preferenci po razogljičenju. Nemški ali danski ali britanski itd. EES pač niso optimalni po nobenem od teh kriterijev.
Všeč mi jeLiked by 1 person
Najlepša hvala za razlago in se opravičujem, če odkrivam toplo vodo. Hotel sem sam preveriti ekonomiko, ker želim vedeti pri čem sem in če se moj približni izračun vsaj približno ujema z uradnim. Če se projekt iz zgoraj navedenih razlogov stabilnega EES proglasi kot strateškega pomena za Slovenijo, lahko zaradi mene stane tudi 10x toliko. Jaz morebitne razlike med tržno in dejansko ceno elektrike ne bom plačeval, ker me takrat ne bo več. Vztrajam pa pri tem, da denar porabljen v Sloveniji posredno polni državno blagajno, denar porabljen v tujini pa ne in zato samo primerjava višine investicije med različnimi rešitvami ni merodajna.
Osebno menim, da evropski trg elektrike ne deluje v redu, ker so previsoka nihanja in ker ne upošteva dovolj, da v času presežkov sončne in vetrne energije klasične elektrarne še vedno morajo obstajati za rezervo. Če bi se to nekako uredilo na evropskem nivoju, bi se kriteriji mogoče malo spremenili.
Če se bodo vse države odločile za samozadostnost (kar bo še en dokaz kako Evropa ne deluje), bo pa ta trg tako postal praktično nepomemben.
Všeč mi jeVšeč mi je