Kitajska se je na Trumpov dvig carin za 50 točk pričakovano odzvala z enakim dvigom za 50 točk. Glede stopnje carin sicer vodijo ZDA s 104 % carino (20 + 34 + 50 %), Kitajska se je samo približala na 84 % (34 + 50 %). Tako visoke splošne carine v praksi pomenijo prohibitivno visoke carine – pri tako visokih dodatnih dajatvah se trgovina večinoma več ne splača. No, nekaj kitajskih izdelkov bo še vedno konkurenčnih, mnogi bodo prišli v ZDA posredno prek drugih držav.
Vendar so v osnovi tako visoke carine nevzdržne. Vprašanje je le, kdo bo prvi pomežiknil oziroma popustil. Zdi se, da to ne bo Kitajska. Kajti kitajska vlada je že prepovedala izvoz določenih kritičnih materialov, prepovedala kitajskim podjetjem investicije v ZDA, prepovedala uvoz ameriških filmov in naročila bankam, da se znebijo za 50 milijard dolarjev svojih naložb v ameriške obveznice. Posledično je cena ameriških obveznic strmoglavila, zahtevan donos pa se je povečal za več kot 0.6 odstotnih točk v zadnjih dveh dneh. S tem je Kitajska signalizirala, da je pripravljena na boj do konca.
Vir: Financial Times
Vprašanje danes ni, ali lahko kitajsko gospodarstvo preživi Trumpov carinski šok, pač pa, ali ga lahko preživi ameriško gospodarstvo. Trumpov carinski šok lahko odnese med 0.2 in največ 2.5 % kitajskega BDP, kar kitajsko gospodarstvo v povprečju lahko zdrži. Toda ameriška podjetja večino tehnoloških izdelkov in aparatov za domačo uporabo proizvajajo na Kitajskem ali kitajskih podjetijih v drugih državah, kot sta Vietnam in Mehika. Večina poceni izdelkov v Walmartu prihaja iz Kitajske. Zaradi tako visokih carin bodo ameriške korporacije prisiljene zamenjati svoje dobavitelje teh izdelkov oziroma organizirati proizvodnjo v drugih državah. To pa lahko traja nekaj let.
Toda Trump ni v vojni samo s Kitajsko, pač pa z vsem svetom. Za vse države je uvedel med najmanj 10 % in 50 % carine.
Torej koliko časa bo Trump vztrajal pri tej norosti preden bo počilo ameriško gospodarstvo?
DAMIJAN blog 
Carine so lahko uspešen instrument, če so v pravem obsegu in na prave artikle ter v skladu s strategijo razvoja.
Če pa so na ves svet in v takem obsegu in velikosti, pa si je uspeh težko predstavljati. Vzemimo, da bi bile carine samo proti eni državi npr. Kitajski. V tem primeru bi morali kitajski proizvajalci “požreti” del carine kot dodatni strošek, če bi hoteli biti konkurenčni. Ko pa so carine na cel svet, imajo izvozniki na ameriški trg bolj ali manj konkurenco predvsem v ameriških proizvajalcih. Le-ti pa enostavno nimajo niti kapacitet niti pogostoma tehnologij, da bi lahko v polnosti zamenjali uvoženo robo. Kar pomeni, da si izvozniki bistveno lažje “privoščijo” vgraditev dodatnega carinskega stroška v ceno izdelka. Kaj to pomeni za ameriškega potrošnika? Inflacijo, ki si jo že tako do skrajnosti zadolženi ameriški potrošnik enostavno ne more več privoščiti. Glejte samo inflacijo v zadnjih letih v Ameriki.
Bodo ameriški potrošniki res nagradili Trump-a, ko bodo prišli “midterms”, volitve na sredi mandata? Če pretekle volitve kaj pomenijo, potem bodo ameriški potrošniki gledali predvsem na to, kako politika ameriškega predsednika vpliva na njihov žep. Kaj mora narediti ameriški predsednik, da preusmeri pozornost volilcev? Je absolutno rekordno povečanje vojaškega proračuna indikator bodoče politike Trump-a?
Všeč mi jeVšeč mi je