Knjiga Death by China: Confronting the Dragon – A Global Call to Action, ki jo je leta 2011 napisal ameriški ekonomist Peter Navarro skupaj z Gregom Autryjem, velja za eno najbolj kontroverznih publikacij s področja ameriško-kitajskih gospodarskih odnosov zadnjih desetletij. Navarro, ki je pozneje postal pomemben gospodarski svetovalec ameriškega predsednika Donalda Trumpa v prvem mandatu, je v knjigi predstavil močno kritično in ponekod celo alarmantno oceno vpliva Kitajske na ameriško gospodarstvo, varnost ter globalni red.

Navarro v knjigi trdi, da je Kitajska s svojo trgovinsko politiko, manipulacijo valut, nepoštenimi poslovnimi praksami ter masovno proizvodnjo cenovno ugodnih izdelkov povzročila ekonomski propad ZDA. Avtor posebej izpostavlja fenomen »kitajske grožnje«, ki po njegovem mnenju predstavlja strateški izziv ZDA, saj Kitajska namerno spodkopava ameriško proizvodnjo, prevzema ključne tehnološke panoge in ogroža delovna mesta milijonov Američanov. Skozi prikaz primerov različnih industrij, od tekstilne do visoke tehnologije, Navarro trdi, da je Kitajska odgovorna za množično izgubo delovnih mest in deindustrializacijo ZDA.

Kontroverznost knjige izvira predvsem iz načina predstavitve problematike in izrazito negativnega tona. Številni kritiki menijo, da Navarro v svoji analizi uporablja pretirane trditve, senzacionalizem in pretirano poenostavljanje zapletenih globalnih ekonomskih odnosov. Navarrove trditve, kot so na primer, da »Kitajska ubija Ameriko« (»Death by China«), so bile označene kot nacionalistične, populistične in celo propagandne. Poleg tega so mu očitali, da s takim pristopom prispeva k spodbujanju protikitajskih sentimentov in ksenofobije, saj njegovo besedilo na več mestih uporablja zelo agresivne izraze in negativne stereotipe o Kitajski in Kitajcih.

Ekonomisti in akademski kritiki knjigi očitajo tudi pomanjkanje objektivnosti ter akademske rigoroznosti. Po njihovem mnenju Navarro namerno ignorira kompleksne vzroke za upad ameriške proizvodnje, kot so avtomatizacija, globalizacija in tehnološke spremembe, ter se osredotoča zgolj na Kitajsko kot glavnega krivca. Mnogi strokovnjaki opozarjajo, da knjiga ne ponuja uravnotežene analize, ampak predstavlja poenostavljeno verzijo mednarodne trgovine, ki lahko vodi v napačno razumevanje in celo škodljive politične odločitve.

Po drugi strani pa je prav kontroverznost knjige pripomogla k širši javni razpravi o ameriško-kitajskih odnosih ter pripeljala vprašanje ekonomske politike do visoke politične ravni. Navarrova knjiga je močno vplivala na kasnejšo gospodarsko in trgovinsko politiko administracije Donalda Trumpa, ki je uvedla stroge carinske tarife proti Kitajski, začela trgovinsko vojno in znatno zaostrila odnose med državama.

Kljub kritikam ostaja Navarrova knjiga vplivna predvsem zaradi njene sposobnosti mobilizirati javno mnenje in vplivati na politične razprave, čeprav na račun polarizacije in površinskega pristopa. Prav zato je »Death by China« ostala simbol tako ideološke delitve kot tudi različnih pogledov na prihodnost globalizacije in vloge Kitajske v svetovnem gospodarskem sistemu.

Vendar pa je knjiga Petra Navarra Death by China poleg kritične vsebine glede Kitajske sprožila tudi veliko kontroverznost zaradi Navarrove uporabe izmišljenega strokovnjaka z imenom Ron Vara. O tem sem sicer pisal že leta 2019. Ime »Ron Vara« je v resnici anagram avtorjevega priimka »Navarro«, kar je bilo razkrito šele več let po objavi knjige. Navarro je tega izmišljenega strokovnjaka večkrat citiral v svojih publikacijah kot zaupanja vreden vir ali celo kot modrega komentatorja gospodarskih zadev, posebej o nevarnostih, ki jih predstavlja Kitajska.

To odkritje je močno omajalo verodostojnost knjige in avtorja samega. Kritiki so poudarjali, da je uporaba izmišljenega lika v strokovni ali poljudnoznanstveni literaturi skrajno neprimerna, zavajajoča ter etično sporna. Številni mediji, kot so The Chronicle Review, The Guardian in drugi časopisi, so izpostavili, da je sklicevanje na neobstoječega eksperta resna akademska prevara, ki spodkopava legitimnost knjige ter zmanjšuje vrednost Navarrovih argumentov o Kitajski.

Sam Navarro se je odzval s trditvijo, da je bil Ron Vara mišljen kot satirični lik oziroma literarna naprava za izražanje njegovih lastnih pogledov. Vendar je takšna razlaga naletela na precejšnje neodobravanje v akademskih in političnih krogih, saj so strokovnjaki opozarjali, da ni dopustno uporabljati izmišljenih likov v delih, ki se predstavljajo kot strokovna in analitična literatura. Nekateri založniki, ki so izdali Navarrove knjige, so morali zaradi tega incidenta izdati tudi uradne popravke ali opombe, ki opozarjajo bralce na dejstvo, da Ron Vara ni resnična oseba.

Kontroverznost okoli Rona Vare je dodatno povečala dvome o Navarrovem pristopu, saj so mnogi njegovi kritiki to dejanje označili kot simbol širšega problema njegovega dela—uporabe pretiravanj, manipulacij in senzacionalizma za doseganje političnih ciljev ter vplivanja na javno mnenje. Čeprav je Navarro ostal pomembna figura v ameriški politični razpravi, je škandal z izmišljenim strokovnjakom trajno zaznamoval njegovo kredibilnost in poglobil polemike, povezane s knjigo Death by China.