Neumnosti umetne inteligence pri oceni vojaškega potenciala zahodnih držav in Rusije

Marko Golob

Jože je v prispevku “Ali lahko EU učinkovito podpira Ukrajino brez vojaške pomoči ZDA?” pokazal “sposobnosti” AI pri analizi ukrajinske vojne. Ta izdelek AI lepo kaže na to, da bo najbrž minilo še kar nekaj časa, da se bomo lahko brez zadržkov naslonili na ugotovitve AI. Zavedati se moramo, da AI “sklepa” na osnovi virov, ki so ji na voljo. V veliki večini so to zahodni viri (glej navedbo pri zgoraj omenjenem članku) z vso svojo enostranskostjo in propagandno komponento. 

Lep primer je primerjava tankov (področje, ki ga bolj intimno poznam). V tej vojni praktično ni prišlo do tankovskih bitk. Prednost zahodnih tankov (Leopard 4 do 6) ali Abramsov v primerjavi s starejšimi ruskimi T72 (ne pa novejšimi T90 ali moderniziranimi T72, T80) je bila predvsem v boljših sistemih za kontrolo ognja, ki s svojo dvojno (vertikalno, horizontalno) stabilizacijo omogoča večjo natančnost v streljanju iz gibanja. Kjer nimate manevra, ta prednost (predvsem v boju tanka na tank) nima praktično nobene prednosti. Druga prednost, ki je ni več, so bile boljše termalne kamere s posledično boljšo bojno sposobnostjo v razmerah slabe vidljivosti. Te prednosti Zahod nima več. Imajo pa zahodni tanki na ukrajinskem bojišču vrsto usodnih pomanjkljivosti; preveliko težo in s tem omejeno mobilnost, zahtevno vzdrževanje in s tem manjšo razpoložljivost, večjo velikost in s tem večjo tarčo itd. Zahodni tanki v Ukrajini v primerjavi z ruskimi T tanki nimajo v praksi v realnem boju nobene prednosti. Boljši tanki? Na bojišču gotovo ne! Tega AI ne ve.

Podobno je z artilerijo. Francoski Cezar ali ameriški M777 so natančna orožja z daljšim dometom od večine (vendar ne vseh) ruskih ekvivvalentov. Vendar – gre za zelo občutljiva orožja s hitro “porabo” cevi (zaradi bistveno večjih pritiskov) kjer z obrabo zelo hitro pada natančnost in razpoložljivost. Predvsem pri ameriški havbici M777 zaradi njene občutljivosti in zahtevnega vzdrževanja. V praksi to pomeni, da je razpoložljivih učinkovitih orožij bistveno manj kot kaže statistika. Tega AI ne ve.

Ameriški kompleks ISR je bistvena prednost – dokler se proti njemu ne uporabijo elektronski ukrepi. Tega AI ne ve. 

Primerjava nominalnih podatkov GDP za obrambo je brez vrednosti. Frizerske, brokerske, bančne ali odvetniške storitve v GDP nimajo nobene vloge pri ocenjevanju vojaškega potenciala. Dejstvo, da Rusija proizvede več jekla ali aluminija kot vse države EU skupaj, je tu bistveno bolj relevantno. AI tega ne upošteva. Zakaj ne? Ker tudi viri na katerih bazira tega ne upoštevajo.

Število vojakov. Ko sem videl zgornje cifre sem se skoraj uscal od smeha. Pred kratkim je italijanski general lepo povedal, da je Zelenskijeva želja po 200.000 vojakih zahodnih “mirovnih” sil neuresničljiva. EU trenutno ni sposobna (v idealnih pogojih) zagotoviti več kot 30.000 vojakov. Upoštevati moramo, da je dejansko potrebno angažiranje sil za teh 30 tisoč bistveno večje. Upoštevati je potrebno rotacijo sil, pa zaledne enote, logistiko , itd. Francoske kopenske vojske je trenutno samo za 8 brigad od tega 2 tankovski, celo britansko kopensko vojsko lahko spravite na Wembley, pa bo še ostalo prostih mest, Nemčija nima niti ene popolne tankovske divizije. Kaj to pomeni? Za primerjavo; vso francosko kopensko vojsko Ukrajina “pokuri” v bojih v 2 mesecih! Na drugi strani ima Rusija pol milijona vojakov v rezervi. Z bistveno kvalitetno prednostjo. V čem se to kaže? V enotni doktrini, urjenju, poveljevanju, jeziku in opremi. In last but not least v bojnih izkušnjah. Teh pol miljona je aktivno vključeno v rusko rotacijo sil na bojišču. Ne samo vojaki, temveč tudi komandna struktura je uvežbana, z bojno izkušnjo. Te stvari so neprecenljive. Evropa ima več prebivalcev in večji mobilizacijski potencial. Ampak kaj  pomeni izkoriščanje le-tega. Ne samo, da je potrebno rekrutirati vojake, potrebno jih je tudi opremiti in izuriti. To niso trivialne stvari. In ko imate vse to, je treba oblikovati profesionalen poveljniški kader, “uigrati” enote in štabe, da bodo lahko delovali kot kohezivna celota. Tukaj ne govorimo o mesecih, govorimo o letih. In o tem AI ne razmišlja kaj dosti.

Morala. Dosedanji boji so pokazali visok nivo morale, profesionalizma in hitrega prilagajanja ruske vojske. Vsi steorotipi, ki smo jih vajeni na Zahodu so padli. Resnica je ravno obratna, kot se jo prikazuje. Problem ima Zahod ne Rusija. Koliko časa mislite, da se bodo borile “intervencijske” enote Francije, Velike Britanije ali Švedske ko se bodo soočale z nekaj 10%, 20%…50%  bojnih izgub. Kako bodo to preživeli prebivalci teh držav?   Za koga? V deželi, ki je “far, far away”. Čisto nekaj drugega se je boriti za domovino, za osvoboditev svojih rojakov in svojega zgodovinskega ozemlja. Francozi (Odessa), Angleži (Murmansk), Američani (Vladivostok) so to poskšali po 1.svetovni vojni. Kako se je končalo? Dobili so bolečo lekcijo in odšli. Zdi se, da jim je zgodovinski spomin zamrl. Danes je Rusija neprimerno močnejša, kot je bila SZ na začetku svoje poti.

In na koncu še ključni faktor. Strateško orožje. Francoske in angleške nuklearne sile so palček proti ruskim. Tako po kvantiteti kot kvaliteti. S tem, da so Rusi z obsežno modernizacijo (več kot 70%) tega orožja v zadnjem desetletju dosegli bistveno kvalitativno prednost pred Američani.  Brez ameriške podpore francoske ali angleške jedrske sile nimajo najmanjših šans preživetja. Mislite, da bi Američani res riskirali svoja mesta za obrambo angleških ali francoskih? Če to mislite, ste neskončno naivni. Rusi so jasno povedali, da so v primeru radikalnih scenarijev pripravljeni uporabiti nuklearno orožje. Sprememba njihove jedrske doktrine to povsem transparentno prikazuje. Da Putin-ovih izjav (in Putin je za razliko od evropskih politikov resna politična figura) niti ne omenjamo. Za Rusijo je ta vojna eksistenčne narave. Ko gre za eksistenco, pa so dovoljena vsa sredstva.

Se spomnite filma “Ladja norcev” – “Ship of fools” iz 1969 (Vivian Leigh, Oscar Werner , Simone Signoret, Lee Marvin)? Fenomenalen film, ki ga tisti mlajši verjetno ne poznate.

Ampak kadarkoli se spomnim na EU, mi pride ta naslov na pamet.

En odgovor