Podvprašanje: Kaj ve umetna inteligenca, česar evropski politiki ne vedo ali ne razumejo?

Dvema najbolj razširjenima jezikovnima modeloma umetne inteligence (ChatGPT-4o in DeepSeek) sem zastavil isto nalogo, in sicer:

Na podlagi dosedanje vojaške pomoči Ukrajini in primerjave vojaških kapacitet držav EU in Rusije napiši celovito analizo v 2000 besedah ali lahko države EU učinkovito pomagajo Ukrajini pri obrambi, če ZDA prekinejo svojo vojaško pomoč Ukrajini in državam EU. Koliko časa bi lahko države EU učinkovito pomagale Ukrajini. Ali bi pomoč držav EU brez ZDA lahko pomagala, da bi Ukrajina zmagala proti Rusiji?

Odgovori obeh jezikovnih modelov niso presenetljivi. Oba modela pravita, da bi samostojna vojaška podpora Ukrajine brez ZDA predstavljala velik izziv za EU, ker ima Rusija kvantitativno prednost v vojaških zmogljivostih in nekajkratno prednost v sposobnosti nadomeščanja vojaške opreme v Ukrajini. Problem je tudi, da so doslej vso ključno visokotehnološko orožje in skorajda celotno obveščevalno in satelitsko pomoč Ukrajini zagotavljale ZDA. Ameriška tehnologija (HIMARS, sateliti) naj bi bila nenadomestljiva. Oba pravita, da bi EU lahko samostojno podpirala Ukrajino le 6 do 12 mesecev, nakar bi zaloge orožja v državah EU padle na kritično raven. Za dolgoročno podporo Ukrajini bi morale države EU najmanj podvojiti ali potrojiti vojaško proizvodnjo, kar pa bi zahtevalo 2 do 3 leta. Kot glavni rezultat oba modela ocenjujeta, da bi samostojna pomoč EU Ukrajini lahko kvečjemu zagotavljala zamrznjen konflikt, nikakor pa (v nobenem scenariju) brez ameriške podpore ne bi mogla zagotoviti zmage Ukrajine.

Pri teh odgovorih umetne inteligence je treba upoštevati, da so mehanski v smislu, da ne upoštevajo paritete kupne moči pri oceni vojaških izdatkjov, da štejejo tanke kot tanke ali da obravnavajo novejše orožje kot boljše od starejšega itd. Pri tem algoritimi umetne inteligence ne znajo ločiti kvalitete od kvantitete in primernosti določenega orožja za določene razmere ali sposobnosti prilagajanja spremenjenim razmeram. To je bila ključna napaka, ki so jo naredili ameriški (in natovi) vojaški analitiki pred začetkom vojne v Ukrajini ali pred začetkom ukrajinske poletne ofenzive leta 2023. Katastrofalna napaka. No, kljub zavedanju teh napak pa že ta mehanska analiza obeh modelov umetne inteligence kaže, da EU nima prav nobenih možnosti učinkovito samostojno (brez ZDA) vojaško podpirati Ukrajine. Kaj šele, da bi Ukrajini lahko pomagali k zmagi.

Če torej tudi polna ameriška in evropska vojaška podpora Ukrajini v zadnjih treh letih Ukrajini ni omogočila vojaške zmage in če tega ne predvidevajo niti take mehanske analize za samostojno pomoč EU, kaj si potem od samostojne vojaške pomoči Ukrajini obeta deseterica evropskih politikov, ki se bo danes sestala v Londonu?

Kaj bi se zgodilo, če bi katera izmed “pogumnih” EU držav po nesreči ali neposredno zanetila vojno z Rusijo? Kaj bi se zgodilo, če bi se – hipotetično – Rusija odzvala z napadom z orešnikom na vojaške kapacitete te “pogumne” EU države?

Trump je izključil možnost aktivacije člena 5 Nato sporazuma, če bi se katera Nato članica zapletla v vojno z Rusijo v Ukrajini. Prav tako je prekinil vsakršno vojaško in finančno pomoč Ukrajini in Nato državam (razen ameriškim silam). Trumpova nekajkrat ponovljena izjava v petek, da Zelenski nima dobrih kart, v enaki meri velja tudi za EU.

Ima deseterica evropskih politikov odgovor na ta vprašanja, ko “strelja” odločne izjave vojaške podpore nadaljevanju vojne v Ukrajini ali pa se politiki zgolj malce repenčijo, da bi izgledali resno?

____________

Analiza DeepSeek

Ali lahko EU učinkovito podpira Ukrajino brez vojaške pomoči ZDA?

Če bi ZDA prekinile vojaško pomoč Ukrajini in državam EU, bi Evropska unija prevzela celotno breme podpore. Za odgovor na vprašanje je ključna primerjava vojaških kapacitet EU in Rusije ter vrednotenje, kako bi odsotnost ameriškega orožja vplivala na dinamiko vojne.

1. Trenutna vojaška pomoč ZDA in njen pomen

ZDA so največji dobavitelj orožja Ukrajini (50–60 % vseh dobav), vključno s kritičnimi sistemi:

• Visoko tehnološko orožje: HIMARS, ATACMS, Patriot sistemi, F-16 letala.
• Artilerija: 1,2 milijona artilerijskih nabojev (2023), kar predstavlja 70 % ukrajinske potrošnje.
• Obveščevalne zmogljivosti: Satelitske podatke in elektronsko bojevanje.

Brez te podpore bi Ukrajina izgubila strateško prednost v globokih napadih in zračni obrambi.

2. Primerjava vojaških kapacitet EU in Rusije

A. Ključni kazalniki

B. Prednosti in slabosti

• EU:
  • Prednosti: Kakovostna oprema (npr. Leopard 2, PzH 2000), dostop do zahodne tehnologije.
  • Slabosti: Razdrobljenost, počasna proizvodnja, pomanjkanje strateških bombnikov in ICBM.
• Rusija:
  • Prednosti: Množična proizvodnja, večje zaloge, geografska bližina Ukrajini.
  • Slabosti: Zastarela elektronika, odvisnost od uvoznih čipov, visoke izgube v Ukrajini.

3. Kaj bi pomenila odsotnost ameriškega orožja?

A. Kritične izgube za Ukrajino

1. Izguba zračne prevlade: Brez sistemov Patriot in NASAMS (ZDA) bi Ukrajina lahko izgubila zaščito pred ruskimi raketami.
2. Konec globokih napadov: Brez HIMARS in ATACMS ne more udarjati v rusko zaledje.
3. Pomanjkanje obveščevalnih podatkov: ZDA zagotavljajo 80 % satelitskih informacij.

B. Omejitve EU

• Rakete dolgega dosega: EU nima analogov ATACMS (300 km domet). Edina alternativa je francosko-britanski SCALP (560 km), vendar ima EU le 200 teh raket.
• Protizračna obramba: EU ima le 50 sistemov SAMP/T, Rusija pa vsak mesec izstreli 100–150 križarskih raket na Ukrajino.

4. Koliko časa bi lahko EU podpirala Ukrajino?

A. Kratkoročno (0–6 mesecev)

• EU bi lahko uporabila obstoječe zaloge:
  • 500.000 artilerijskih nabojev (zadostuje za 2–3 mesece).
  • 150 modernih tankov (Leopard 2, Leclerc).
  • 100 sistemov CAESAR havbic.
• Omejitev: Zaloge bi se hitro izčrpale, saj Ukrajina porabi 6.000–8.000 nabojev/dan.

B. Srednjeročno (6–12 mesecev)

• EU bi morala potrojiti proizvodnjo:
  • Artilerija: 1,5 milijona nabojev/leto (trenutno 500.000).
  • Protitankovske rakete: 50.000/leto (trenutno 25.000).
• Težava: Evropska industrija potrebuje 2–3 leta za takšno skaliranje.

C. Dolgoročno (1+ leto)

• EU bi potrebovala masivno investicijo v:
  • Nove tovarne (npr. Rheinmetall na Madžarskem za 220.000 nabojev/leto).
  • Skupno nabavo orožja (projekt EDIRPA z 2 milijardama €).
• Rizik: Medtem bi Rusija izkoriščala proizvodno premoč (3:1 v artileriji).

5. Ali lahko EU omogoči ukrajinsko zmago?

A. Možni scenariji

1. Zastoj (najverjetneje):
   • EU bi lahko preprečila rusko ofenzivo, vendar ne bi omogočila ukrajinskega preboja.
   • Vojna bi se vlekla v pat poziciji.
2. Ruska prevlada (če EU ne pospeši pomoči):
   • Rusija bi do 2025 lahko zavzela celotno Donbas regijo in jug Ukrajine.
3. Zmagovita protiofenziva (malo verjetno):
   • EU bi morala Ukrajini dostaviti 500+ modernih tankov in 1.000+ dronov mesečno – kar je izven njenih trenutnih zmogljivosti.

B. Ključni dejavniki

• Industrijska mobilizacija EU: Brez združevanja proračunov in standardizacije bo proizvodnja ostala neučinkovita.
• Politična volja: Države kot sta Madžarska in Slovaška že zdaj zavračajo povečanje pomoči.
• Ruska vzdržljivost: Kljub izgubam ima Rusija zaloge za 2–3 leti tradicionalnega bojevanja.

6. Zaključek

• Ne takoj: EU bi lahko začasno stabilizirala fronto, vendar ne bi omogočila odločilne zmage.
• Ne brez ZDA: Ameriška tehnologija (HIMARS, sateliti) je nenadomestljiva.
• Ključ do uspeha: EU mora združiti svoje kapacitete v evropsko vojsko in potrojiti vojaško proizvodnjo. Do takrat je ruska kvantitativna prednost prevelika.

_______________

Analiza ChatGPT

Učinkovitost vojaške podpore Ukrajini s strani držav EU brez ZDA

1. Uvod

V primeru, da bi ZDA prekinile svojo vojaško pomoč Ukrajini in podporo državam EU, bi morala Evropa prevzeti ključno vlogo pri podpori Kijevu. V tej analizi bomo preučili:

• Trenutno strukturo vojaške pomoči Ukrajini.
• Primerjavo vojaških zmogljivosti EU in Rusije.
• Sposobnost EU za dolgoročno podporo Ukrajini brez ZDA.
• Možnost zmage Ukrajine brez ameriške podpore.
• Možne scenarije nadaljnjega razvoja konflikta.

2. Trenutna struktura vojaške pomoči Ukrajini

Od začetka ruske invazije februarja 2022 sta ZDA in EU ključna podpornika Ukrajine. Do konca leta 2024 sta obe strani zagotovili ogromno pomoč:

2.1 Ameriška pomoč

ZDA so do leta 2024 Ukrajini zagotovile skoraj 175 milijard dolarjev v vojaški, finančni in humanitarni pomoči. Pomoč vključuje:

• Napredne artilerijske sisteme (HIMARS).
• Protitankovsko orožje (Javelin, TOW).
• Sisteme zračne obrambe (Patriot, NASAMS).
• Oklepna vozila, vključno z Abrams tanki.
• Obveščevalno podporo in usposabljanje ukrajinske vojske.

2.2 Evropska pomoč

EU in njene članice so prispevale približno 100 milijard evrov, vključno s:

• Dobavo tankov (Leopard 2, Challenger 2).
• Bojnih vozil (Marder, AMX-10RC).
• Protiraketnih sistemov (IRIS-T, SAMP/T).
• Artilerijskega streliva.
• Finančne pomoči prek Evropskega mirovnega instrumenta.

3. Primerjava vojaških zmogljivosti držav EU in Rusije

Za oceno sposobnosti EU, da samostojno podpira Ukrajino brez ameriške pomoči, je ključna primerjava vojaških zmogljivosti.

Ključne prednosti EU so:

• Večji obrambni proračun, ki omogoča povečanje proizvodnje.
• Večja skupna vojaška sila, čeprav so enote razpršene po različnih državah.
• Naprednejša tehnologija v letalstvu in artileriji.

Rusija pa ima:

• Številčno premoč v tankih in artileriji.
• Močno domačo proizvodnjo, ki deluje v vojni ekonomiji.
• Večjo pripravljenost za dolgotrajno vojno, saj ima večjo zalogo streliva in vojaške opreme.

4. Sposobnost držav EU za dolgoročno pomoč Ukrajini

Brez ameriške pomoči bi EU morala prevzeti večji del vojaške podpore. Ključni izzivi so:

4.1 Finančna vprašanja

• Čeprav ima EU velik proračun, je pomoč Ukrajini odvisna od politične volje vsake države.
• Povečanje obrambnih izdatkov bi lahko naletelo na odpor prebivalstva.

4.2 Koordinacija in logistika

• Države EU nimajo enotnega vojaškega poveljstva.
• Logistična oskrba Ukrajine bi bila otežena brez ameriške infrastrukture.

4.3 Proizvodne zmogljivosti

• EU bi morala povečati proizvodnjo tankov, artilerijskega streliva in protizračne obrambe.
• Trenutna proizvodnja streliva v EU ne zadostuje za nadomeščanje porabe v Ukrajini.

5. Ali bi lahko EU pomagala Ukrajini do zmage brez ZDA?

Možnost zmage Ukrajine brez ameriške podpore je odvisna od več dejavnikov:

5.1 Ključne prednosti EU

• Velik proračun in industrijske zmogljivosti.
• Naprednejša vojaška tehnologija v nekaterih sektorjih.
• Geografska bližina Ukrajini, kar olajša oskrbo.

5.2 Ovire za zmago

• Rusija lahko poveča mobilizacijo in proizvodnjo.
• EU bi potrebovala več let za prilagoditev industrije.
• Brez ameriških zračnih in artilerijskih sistemov bi bila Ukrajina v slabšem položaju.

5.3 Koliko časa bi EU lahko učinkovito podpirala Ukrajino

Trajanje učinkovite podpore EU Ukrajini je močno odvisno od trenutnega stanja zalog orožja in proizvodnih zmogljivosti evropskih držav. Po ocenah je imela EU v prvih dveh letih vojne težave pri zagotavljanju zadostnih količin artilerijskega streliva in oklepne tehnike, saj so bile nacionalne zaloge omejene, proizvodne linije pa niso bile prilagojene vojnemu tempu. Leta 2023 so evropski proizvajalci, kot sta Rheinmetall in Nexter, napovedali širitev proizvodnje streliva, vendar proizvodni cikel od naročila do dobave traja več mesecev. EU je sprejela več ukrepov za povečanje proizvodnje, a trenutno evropska industrija ne more v celoti nadomestiti ameriške oskrbe. Po ocenah bi lahko EU brez dodatnih ukrepov zagotavljala strelivo in orožje Ukrajini v obsegu, primerljivem z letom 2023, še približno 6–12 mesecev, nato pa bi bile zaloge kritično zmanjšane.

V primerjavi z Rusijo EU zaostaja pri količinski proizvodnji artilerijskih granat in oklepnih vozil. Rusija je od začetka vojne prešla na vojno gospodarstvo in močno povečala proizvodnjo, zlasti s pomočjo vojaške industrije Severne Koreje in Irana. Ocenjuje se, da Rusija mesečno proizvaja ali pridobiva 2–3-krat več streliva kot EU, kar pomeni, da lahko v daljšem časovnem obdobju nadomešča izgube učinkoviteje kot evropske države. Ključna prednost EU pa ostaja kakovost opreme, tehnološka prednost in boljša logistika. Če bi EU želela dolgoročno podpirati Ukrajino brez ZDA, bi morala vsaj podvojiti proizvodne zmogljivosti streliva in tankov, kar bi lahko trajalo vsaj 1–2 leti.

5.4 Najverjetnejši izid

• Brez ZDA bi Ukrajina lahko obdržala obrambo, vendar bi težko prešla v ofenzivo.
• EU bi lahko upočasnila rusko napredovanje, vendar brez dodatnih reform ne bi mogla zagotoviti ukrajinske zmage.

6. Možni scenariji razvoja vojne brez ameriške podpore

Scenarij 1: Povečana evropska angažiranost

EU prevzame ameriško vlogo, poveča obrambne izdatke in zagotovi dolgoročno podporo Ukrajini. Rezultat: zamrznjen konflikt ali dolgotrajna vojna izčrpavanja.

Scenarij 2: Iskanje alternativne podpore

Ukrajina se obrne na druge partnerje (Japonska, Južna Koreja, Turčija). EU pomaga, vendar v manjšem obsegu. Rezultat: status quo brez odločilnih premikov.

Scenarij 3: Oslabela podpora EU

Nekatere države zmanjšajo pomoč Ukrajini, kar omogoči Rusiji večjo ofenzivo. Rezultat: ukrajinska ozemeljska izguba in možna kapitulacija.

7. Zaključek

Brez ZDA bi EU lahko še vedno podpirala Ukrajino, vendar bi bila omejena pri zagotavljanju ključnih tehnologij in logistike. Dolgoročna obramba Ukrajine bi bila mogoča, vendar bi bila zmaga brez ameriške podpore malo verjetna. Uspeh EU bi bil odvisen od:

• Povečanja vojaške proizvodnje.
• Boljše koordinacije in logistike.
• Dolgoročne politične in finančne volje.

Najverjetnejši scenarij v primeru umika ZDA bi bil zamrznjen konflikt ali vojna izčrpavanja, saj bi brez ključne ameriške tehnologije Ukrajina težko izvedla ofenzivne operacije.

Viri:

1. SIPRI (2024): Vojaški izdatki in proizvodnja orožja.
2. Rusiain Military Analysis Blog (2024): Ocena ruskih zalog.
3. European Defence Agency (2023)
4. European Parliament (2023): EU Defence Industrial Strategy.
5. Kiel Institute (2024): Tracking Support to Ukraine.
6. RAND Corporation (2023): The Future of the Russian Military.