Britanski The Telegraph je včeraj poročal o osnutku sporazuma (“Partnerskem sporazumu ZDA – Ukrajina”), ki naj bi ga Trumpova administracija ponudila ukrajinskemu vodstvu v zameno za nadaljnjo pomoč. Sporazum vključuje ukrajinske koncesije ameriškim družbam za izkoriščanje ne le minerale redke zemlje, temveč tudi nafto, plin, pristanišča in infrastrukturo, je poročal The Telegraph in navajal osnutek predhodne pogodbe z dne 7. februarja 2025. Spodaj je kratek povzetek ameriškega predloga (vir):

• Ukraine must transfer 50% of all revenues from resource extraction licenses to the United States, effectively giving Washington a financial stake in Kyiv’s economy.
• The “Investment Fund for Reconstruction” will have exclusive powers to issue and manage licenses for resource extraction.
• The US will have the “right of first refusal” to purchase any minerals exported before Ukraine can sell them to other countries.
• Ukraine must waive sovereign immunity, meaning the US can legally seize Ukrainian assets if Kyiv fails to meet its financial obligations.
• The document classifies Ukraine’s resource deals as commercial, making them subject to American and international arbitration.
• The US receives full rights to audit Ukraine’s financial books related to the “Reconstruction Fund”.
• Ukraine must provide the US with monthly financial reports and appoint an independent auditor paid by Kiev.
• The agreement does not specify an expiration date, meaning that U.S. financial interests in Ukraine’s resources could continue indefinitely.

Ne vem, če in v kolikšni meri je to res. Vendar če je (in glede na furiozno zavrnitev predloga s strani Zelenskega bi tak predlog utegnil držati), so te ameriške zahteve gospodarska katastrofa za Ukrajino. Ukrajina bi za nedoločen čas postala popolna ameriška kolonija.  Po navedbah Telegrapha dogovor predvideva ustanovitev skupnega investicijskega sklada med ZDA in Ukrajino, da bi zagotovili, da “sovražne strani v konfliktu ne bi imele koristi od obnove Ukrajine.” Po predlogu sporazuma bi morala Ukrajina na ameriške subjekte prenesti 50 % vseh prihodkov iz dovoljenj za izkoriščanje naravnih virov. Ekskluzivna pooblastila za izdajo in upravljanje licenc (“izključno pravico do določanja metod, izbirnih kriterijev, pogojev in določil”) za izkoriščanje naravnih virov bi imel “Investicijski sklad za obnovo”. ZDA bi imele “prednostno pravico odkupa” za nakup vseh izvoznih mineralov, preden jih Ukrajina lahko proda drugim državam. Ukrajina bi se morala odpovedati suvereni imuniteti, kar pomeni, da lahko ZDA pravno zasežejo ukrajinsko premoženje, če Kijev ne izpolni svojih finančnih obveznosti. In ta predlog klasificira ta sporazum o naravnih virih kot komercialni, kar pomeni, da je podvržen ameriški in mednarodni arbitraži.

The Telegraph je poudaril, da je predsednik Zelenski septembra 2024 sam predlagal, da ZDA dobijo neposreden delež v ukrajinskih redkih zemeljskih mineralih in ključnih naravnih virih, v upanju, da bi si zagotovil nadaljnje dobave orožja. In dodal, da so ti pogoji hujši, kot so jih bile deležne države poraženke po prvi (Nemčija) in drugi svetovni vojni (Nemčija in Japonska):

Verjetno ni pričakoval, da se bo soočil s pogoji, ki jih običajno nalagajo agresorskim državam po vojaškem porazu. Ti pogoji so hujši od finančnih kazni, naloženih Nemčiji in Japonski po njunem porazu leta 1945.

Če bi bil podpisan pod temi pogoji, bi Trumpove zahteve vzele večji delež ukrajinskega BDP, kot so ga Nemčiji naložile reparacije po Versajski pogodbi.

Poleg tega pa je The Telegraph zapisal, da Ukrajina niti nima skupnih zalog mineralov in ogljikovodikov v vrednosti 26 bilijonov dolarjev, ki jih je Zelenski ponujal Bidnu. Prav tako Ukrajina ne more izpolniti Trumpove zahteve po plačilu 500 milijard dolarjev v kakršnemkoli doglednem času.

Ti Trumpovi pogoji so seveda brutalni in neživljenjski. Nekateri špekulirajo, da bi bilo za Ukrajino bolj ugodno, če kapitulira in se začne neposredno pogajati z Rusijo. Vendar je za ta korak prepozno, ker Rusija na to ne bi več pristala. Rusija se prav danes z ZDA v Savdski Arabiji pogovarja o bodoči globalni ureditvi, sveta v kateri je Ukrajina zgolj drobec, in Rusija bo seveda preferirala veliko sliko kot pa to drobno zmago, ki jo že itak ima v žepu.

Trumpovi pogoji so morda povsem resni, morda pa zgolj pogajalska taktika, da Ukrajino prisili v kakršenkoli dogovor, ki bo malce bolj ugoden od tega.

Na te Trumpove pogoje velja pogledati iz erspektive mirovnega sporazuma med Rusijo in Ukrajino marca 2022, dogovorjenem v Carigradu. Po tistem sporazumu bi Ukrajina obdržala vse štiri regije s pretežno rusko govorečim prebivalstvom (razen Krima), obdržala bi ekonomsko suverenost, pristala pa bi na nevtralnost in na omejitev glede obsega vojaških kapacitet. Ukrajinsko vodstvo po pritisku Washingtona in Londona tistega zelo ugodnega sporazuma ni želela podpisati.

Tri leta kasneje je ponudba – in to prijateljska ! – neprimerljivo slabša.

In če pomislimo, da se je vse skupaj začelo tako, da je Victoria Nuland (ameriška sekretarka za posebne namene) leta 2014 v Kijevu na Maajdanskem trgu ljudem delila piškotke.

Nekdanji ameriški državni sekretar Henry Kissinger je daleč nazaj opozoril na problem vazalnega odnosa z ZDA:

It may be dangerous to be America’s enemy, but to be America’s friend is fatal.

Zdaj sta to – na zelo brutalen način – spoznali tudi EU in Ukrajina.