Spodaj je en tak tipičen “brezjajčni” povzetek “Kompasa konkurenčnosti“, ki ga je predstavila Evropska komisija ta teden. Tako kot je Kompas konkurenčnosti zbirka brezjajčnih floskul s strani Komisije, je tudi ta povzetek s pomočjo ChatGPT 4o, ki povzema uradno stran Kompasa in medije, enako brezjajčen. Vendar se iz nians brezjajčnih formulacij da razbrati ključne probleme tega Kompasa – to pa so predvsem pretvorba strateških ciljev v izvedljive politike in izziv financiranja tega programa ob nepripravljenosti držav, da ga financirajo s skupnimi evrskimi obveznicami ob hkratni omejitvi novega finančnega okvira EU, ki od držav zahteva “vzdržno pot” k doseganju primarnega presežka v proračunu.
Največji problem ob siceršnji puhlosti in neizvedljivosti tega programa konkurenčnosti vidim predvsem v postavitvi treh ciljev, ki jih ni mogoče ne individualno in ne hkrati uresničiti. Kaj menite, kateremu od treh ciljev – zapiranje inovacijske vrzeli, razogljičenje in strateška varnost – se bodo države EU najprej odpovedale?
Jaz predvidevam, da bodo članice, ki bodo hitro (če že niso) ugotovile, da gre za novega papirnatega tigra Evropske komisije, začele solirati. Vsaka zase bo reševala predvsem svojo strateško energetsko varnost in gospodarsko rast. Obe sta temelj gospodarske in politične stabilnosti, ki seveda vpliva predvsem na ponovno izvoljivost političnih vodstev držav. Slednje je edino, kar politike zanima.
_____________
Evropska unija (EU) je ta teden predstavila »Kompas konkurenčnosti«, strateški okvir, zasnovan za izboljšanje njenega globalnega položaja z osredotočanjem na inovacije, dekarbonizacijo in varnost. Cilj te pobude je postaviti Evropo kot vodilno mesto na področju prihodnjih tehnologij in trajnostnih industrij. Vendar realnost in izvedljivost tega ambicioznega načrta predstavljata velik izziv.
- Pregled kompasa konkurenčnosti
Kompas konkurenčnosti temelji na priporočilih ekonomista Maria Draghija in opisuje ukrepe za mandat EU 2024–2029. Poudarja, da mora Evropa držati korak z drugimi velikimi gospodarstvi s spodbujanjem inovacij, doseganjem podnebne nevtralnosti ter zagotavljanjem varnosti in odpornosti. Ključne pobude vključujejo spodbujanje umetne inteligence (AI), biotehnologije in vesoljskih tehnologij ter uvedbo strategije EU za zagon in širitev za podporo nastajajočim podjetjem.
- Inovacije: premoščanje vrzeli
Osrednji steber kompasa konkurenčnosti je odpravljanje vrzeli v inovacijah z vlaganjem v sektorje, kot so umetna inteligenca, biotehnologija in vesoljska tehnologija. EU namerava izvajati strategijo EU za zagon in širitev, da bi spodbudila nastanek in rast novih podjetij.
Vendar pa so dosežki Evrope pri spodbujanju inovacij vprašljivi. Evropa je zgodovinsko zaostajala za ZDA in Kitajsko v tehnološkem napredku, zlasti pri umetni inteligenci in digitalizaciji. Regulativna zapletenost in razdrobljeni trgi so pogosto dušili podjetniška prizadevanja. Čeprav je predlagana strategija korak v pravo smer, bo njen uspeh odvisen od učinkovitega zmanjšanja birokratskih ovir in ustvarjanja ugodnejšega okolja za inovacije.
- Dekarbonizacija: Uravnoteženje ambicij s praktičnostjo
Namen Competitiveness Compass je doseči podnebno nevtralnost ob ohranjanju gospodarske konkurenčnosti. Pobude, kot sta akcijski načrt za dostopno energijo in prihajajoči dogovor o čisti industriji, so namenjene razogljičenju energetsko intenzivnih sektorjev, kot so jeklarstvo, kovine in kemikalije.
Kljub tem pobudam nedavni podatki kažejo upad evropskih naložb v energetski prehod. K tej upočasnitvi so prispevali izzivi, kot so šibka omrežna infrastruktura in počasni sistemi izdajanja dovoljenj. Za uresničitev ciljev razogljičenja mora EU nemudoma odpraviti te infrastrukturne in upravne ovire.
- Varnost in odpornost: krmarjenje z geopolitičnimi izzivi
Izboljšanje varnosti in odpornosti je še en osrednji poudarek Kompasa konkurenčnosti. EU si prizadeva zmanjšati odvisnost od zunanjih dejavnikov, zlasti pri kritičnih tehnologijah in oskrbi z energijo, da bi okrepila svojo strateško avtonomijo.
Glede na trenutno geopolitično pokrajino z napetostmi, ki vplivajo na svetovne dobavne verige in energetske trge, je ta cilj aktualen in bistven. Vendar bodo za njegovo doseganje potrebne znatne naložbe v domače zmogljivosti in diverzifikacija virov oskrbe, kar se lahko sooči z zapletenimi notranjimi političnimi in gospodarskimi omejitvami v EU.
- Regulativna poenostavitev: dvorezen meč
Pomemben sestavni del kompasa konkurenčnosti je zaveza k poenostavitvi predpisov za zmanjšanje upravnih bremen za podjetja. Evropska komisija je objavila načrte za zmanjšanje administrativnih stroškov za 37,5 milijarde evrov v petih letih z ukrepi, kot sta zmanjšanje zahtev za poročanje in poenostavitev predpisov.
Čeprav je cilj tega pristopa spodbujati podjetjem prijaznejše okolje, je vzbudil zaskrbljenost med okoljskimi in družbenimi skupinami. Kritiki trdijo, da bi lahko deregulacija spodkopala bistveno zaščito in dala prednost interesom podjetij pred javno blaginjo. Ključnega pomena bo uravnoteženje potrebe po konkurenčnosti z ohranjanjem visokih socialnih in okoljskih standardov.
- Finančni vidiki: financiranje ambicij
Izvajanje pobud Kompasa konkurenčnosti bo zahtevalo znatna finančna sredstva. Poročilo ekonomista Maria Draghija kaže, da mora EU vložiti dodatnih 800 milijard evrov letno za financiranje obrambe, dekarbonizacije in digitalnih projektov.
Vendar pa notranja nesoglasja med državami članicami, zlasti v zvezi z izdajo skupnega dolga, predstavljajo izzive pri zagotavljanju tega financiranja. Brez soglasja o finančnih mehanizmih se lahko ambiciozni cilji, opisani v kompasu konkurenčnosti, soočijo z zamudami ali zmanjšanjem.
- Zaključek: Ocena realističnosti in izvedljivosti
Kompas konkurenčnosti predstavlja celovito strategijo za krepitev globalnega položaja EU z osredotočanjem na inovacije, razogljičenje in varnost. Čeprav so njegovi cilji hvale vredni in obravnavajo kritična področja, je realnost načrta odvisna od več dejavnikov:
- Učinkovito izvajanje: Pretvorba strateških ciljev v izvedljive politike in zagotavljanje njihovega izvajanja v različnih državah članicah.
- Regulativno ravnovesje: poenostavitev predpisov za spodbujanje poslovne rasti brez ogrožanja socialnih in okoljskih standardov.
- Finančno soglasje: Doseganje dogovora med državami članicami o mehanizmih financiranja za podporo predlaganim pobudam.
- Razvoj infrastrukture: nadgradnja fizične in digitalne infrastrukture za podporo inovacijam in prizadevanjem za razogljičenje.
Skratka, medtem ko kompas konkurenčnosti določa vizionarsko pot za EU, bo njegov uspeh odvisen od obravnavanja teh izzivov s skupnimi prizadevanji, učinkovitim oblikovanjem politik in trajno zavezanostjo vseh zainteresiranih strani.
_________
Povzetek je generiran s pomočjo ChatGPT 4o, preveden z Google translate in editiran v bolj užitno obliko.
DAMIJAN blog 
Mislim, da je glavni cilj priti do proračuna 5% BDP oz. tam nekje 1000 mrd. eur/leto. To bodo poskušali narediti z vsemi triki, da povečajo pralnico denarja za nekajkrat. Evro politika je samo izgovor za evropsko pranje davkoplačevalskega denarja https://www.efanews.eu/item/47342-the-eu-trembles-over-the-green-lobby-scandal.html
Seveda se enačba ne izide. Brezogljičnost, poceni energija in AI ne gresta skupaj. Ker za konkurenčno AI rabiš ogromno POCENI energije. Druga stvar je, že sedaj raziskovalci več pišejo programe kot raziskujejo. Pri 3x večji birokraciji bo še več papirjev in še manj raziskovanja. Vse skupaj ne pije vode po nobeni logiki razen birokratski, kjer papir prenese vse.
Všeč mi jeVšeč mi je
Ideja je pomebna, uspešnost pa praviloma določa izvedba. Če ne verjamete, vprašajte Kitajce. Podobno nam je študentom nekoč dejal prof. Vahčič iz Ekonomske fakultete:
“Ideja je 5 dolarjev, izvedba pa 5 milijonov”
Zaključki članka so dobri, vendar nekaj manjka; pogoji za zvedbo. Rešitev evropske krize zahteva bistveno več kot je Draghi-jev program, operativna sposobnost EK in skupno financiranje. Evropa je namreč bistveno bolj zavožena in vzroki so globlji.
Evropo je potrebno na novo strateško osmisliti.
Evropa kot nesamostojni anglosaksonski vazal v nobenem primeru nima možnosti. Evropa s svojo globalistično elito in multikulturalizmom nima nobene možnosti pozitivno motivirati evropsko populacijo, popraviti zaupanje v Evropsko skupnost ali rešiti demografsko krizo.
Vsaka uspešna strategija izvira iz kulturnih temeljev neke družbe ali družb ali še bolje civilizacije. Zakaj so Kitajci uspeli? Ker so se naslonili na konfucijsko tradicijo Kitajske, ki jo je Komunistična partija Kitajske kreativno interpretirala, času primerno.
Kaj to pomeni za Evropo? To da ne moreš uporabiti globalizacijskega principa “melting pot-a” (kar multikulturalizem nujno je) v okolju kjer so se narodi tisočletja borili za svoje ozemlje in ideniteto. Namesto multikulturalizma rabimo DeGaulle-ov princip “Evrope narodov.” Ker ga ni (poleg ostalega), ni zaupanja v EK in zato vsak narod išče rešitve zase, kar pa je neoptimalno. NI ga, ker je bil pravi cilj Skupne Evrope vedno uničenja nacionalnih držav in narodne zavesti njihovih prebivalcev. Ker je lažje vladati amorfni masi. Zato imamo “mission creep” pristojnosti EK, ki so vedno večje, učinkovitost vedno manjša, nezaupanje in občutek “utesnjenosti” njenih prebivalcev in odpor do odločitev evropske elite (imigracije, woke, vojna v Ukrajini,…) pa vedno večje. Kam to pelje? V naraščanje pritiska in Bog ne daj, eksplozijo projekta Skupne Evrope.
S fundamentalnimi temelji Evrope, je tako kot z njeno valuto Eurom : “narejena je za dobre čase.
Nekonkurenčnost Evrope je samo ena od posledic, ne vzrok.
Všeč mi jeLiked by 1 person