Zakaj kitajski luksuzni avti izganjajo nemške: Huawei M9 proti BMW X5

27 januarja, 2025 By in gospodarstvo 2 komentarja

Dogaja se nekaj še pred dvema letoma nepredstavljivega. Če smo nekako osvojili, da kitajski avti danes niso več tista zelo pocenska kopija evropskih izpred 15 let, če smo nekako sprejeli, da sodobna kitajska konkurenca pri standardnih električnih avtomobilih tako cenovno kot glede kvalitete premaguje evropsko, azijsko in ameriško konkurenco, pa je pravi šok, da kitajski avti že drugo leto zapored izrinjajo najbolj prestižne nemške premijske avtomobile. Nemška prodaja luksuznih mercedesev, bmwejev, audijev in porschejev na Kitajskem je zadnji dve leti v prostem padu. Lani so denimo na Kitajskem prodali 3-krat več kitajskega Huawei M9 kot nemškega BMW X5. Pazite, Huawei je (med drugim, vendar predvsem) proizvajalec pametnih telefonov, ki je pred nekaj leti vstopil na avtomobilski trg – z modeloma, ki sta vzela sapo (M5 in M9), BMW pa je proizvajalec s stoletno tradicijo in neizmernim imidžem glede statusa in kvalitete.

Ko boste videli spodnja videa, boste razumeli, kakšni svetovi so med obema avtomobiloma – Huawei M9 in BMW X5. Tako opremljen BMW X5, kot je testni Huawei M9, bi v Nemčiji stal čez 200 tisoč evrov (če bi BMW seveda sploh ponujal vse to, kar ponuja Huawei – povsem samovozeči avto, platno in kinoprojektor, luksuzni sedeži, integrirani zabaviščni sistem itd.). No, Huawei M9 s polno opremo stane le med 55 in 72 tisoč dolarjev. In v videu ni bilo omenjeno, da priključni hibrid BMW X5 zmore skupni doseg največ okrog 800 km, Huawei M9 pa s 1,400 km skoraj dvakrat več.Torej, zakaj bi petični Kitajci še kupovali prestižne nemške avtomobile, če za bistveno višjo ceno dobijo bistveno manj?

Pravo vprašanje je, kdaj bo ta Huawei M9 mogoče preizkusiti na slovenskem trgu?

https://twitter.com/Factschaser/status/1883288108768354382

En odgovor

  1. Hja, glede na moje vtise z obiska Kitajske, se nemškim (in vsem drugim tujim proizvajalcem na Kitajskem) obetajo hudi časi. Nemci so v prostem padu (navajam po spominu: BMW zadnji kvartal 2024 minus 30%, Mercedes minus 20% in VW minus 15% – slednji pada že dalj časa.

    Razlog je predvsem, da Nemci prodajajo Kitajcem nemški način življenja (vožnje) in ne to kar hočejo Kitajci. Povprečni kupec avtomobila je povsem različen v Nemčiji ali na Kitajskem. Razlika v starosti je skoraj 2 desetletji. KItajci hočejo predvsem komfort, Nemci “Freude am fahren”. Če gledam svoj primer, ki je bolj tipično evropejski:

    Niti slučajno nočem premehkega avtomobila, hočem čutiti cesto. Vožnja je več kot samo pot od A do B. Vožnja je način meditacije. Popolnoma se zlijem z avtom in cesto, popolnoma sem osredotočen na vožnjo, še radio me moti.

    Kitajec pa hoče udobje in prestiž. In več kot je udobja, večji je prestiž. Če so Nemci uspeli pred desetletji američanom “vsiliti” svoj pogled na vožnjo avtomobila, je to pri Kitajcih spodletelo. In kar je še huje, s pojavom EV in kitajsko tehnološko dominacijo pri EV, je padel zahodni prestiž glede tehnološke superiornosti in kvalitete. Pa ne samo pri avtomobilih – “across the board” – od telefonov do parfumov. Hitro pada na Kitajskem tudi LVMH največji koncern luksuznega prestiža.

    Če je bilo prejšnji generaciji Kitajcev posedovati luksuzni zahodni izdelek znak uspeha, danes to ni več. Mlada generacija Kitajcev je bolj nacionalistična kot so bili njihovi starši, fascinacija z Zahodom je že zdavnaj pošla. Mladi Kitajci so ponosni na svoje, zato kupujejo Kitajsko. In poleg tega pretrdo delajo, da bi svoj denar namenjali za precenjeno zahodno robo. Tu CCP ni nič kriva, Zahod ubija predvsem brutalna kitajska konkurenca.

    Moja napoved: tujih proizvajalcev na Kitajskem v parih letih mogoče ne bo več. Ker ne bodo zmogli konkurenčne borbe. Ker je tempo razvoja na Kitajskem tako brutalen. Pa ne da tehnološko ne bi mogli konkurirati, problem je, da se Kitajci obračajo bistveno hitreje. Tehnološke novosti so bistveno prej pojavijo v izdelku.

    Pa ne da bi na Zahodu spali, tempo razvoja novega avtomobila se je v zadnjih letih skrajšal za polovico. Kaj to pomeni za nas – proizvajalce delov? Če smo pred leti imeli na voljo 3 leta za razvoj in zagon novega izdelka, je to zdaj leto in pol. In v tem času, je potrebno narediti razvoj, razviti tehnologijo proizvodnje, nabaviti stroje in usposobti ljudi. In če si na polnih kapacitetah, postaviti še fabriko. Potem pa razloži to našim birokratom, ki se premikajo z glacialno hitrostjo. Da na dovoljenje za postavitev fabrike ne moremo čakati leta, ampak bodo morali, če hočejo, da slovenske fabrike, ki jim dajejo kruh preživijo, odreagirati v tednih. Tu bo največji problem.

    Liked by 1 person