Profesor Marandi je dobro pošolal britanskega novinarja glede morebitne vojne med Izraelom in Iranom.
Ne glede na zahodno proizraelsko propagando (“Izrael bo uničil iranske vojaške kapacitete, rafinerije, kritično infrastrukturo in Izrael bo zmagal”), je izid te vojne zelo negotov. Obe državi imata jedrske konice (Iran jih uradno nima, Izrael pa tega tudi uradno ne priznava), vendar ima Iran hipersonične rakete, ki jih izraelski Iron Dome, kot se je izkazalo včeraj, ne more prestreči. ZDA (in s tem Izreal) še nimajo hipersoničnih raket (LRHW je šele v testni fazi). Na drugi strani naj bi Iran, kakor je bilo mogoče zaslediti v medijih, v preteklih dveh mesecih od Rusije dobil nekaj globalno najboljših protizračnih sistemov obrambe S-400 (morda celo S-500), ki lahko prestrežejo hipersonične rakete (hitrost raket v sistemu S-400 je v razponu med 3.5 in 5.9 macha, kar je seveda hitrejše od vseh balističnih raket, ki jih premore ameriška vojska – in s tem Izrael. Torej, če bosta v nekem trenutku Izrael ali Iran presodila, da je ogrožena njuna eksistenca in bosta aktivirala rakete z jedrskimi konicami, je večja verjetnost, da bodo te explodirale na ali nad izraelskim teritorijem. Lahko pa seveda Izrael preseneti s kakšno diverzijo.
Če je še ostalo kaj razuma med neokoni, ki namesto Bidna vodijo ameriško administracijo, bi bil zdaj skrajni čas, da zaustavijo konje in umirijo Netayahuja. Jedrska vojna Izraelu ne bo pomagala glede eksistence judovske države, če je to glavni cilj ameriškega preferiranja Izraela. Tudi če bi Izrael zmagal v tej vojni, je njegova eksistenca ogrožena, ker bo moral pobiti vedno več ljudi. Izraelska eksistenca je možna, kot pravi Nassim Taleb, zgolj v miru s sosedi, kar pa pomeni priznanje Palestinske države.
DAMIJAN blog 
Med gledanjem včerajšnjih posnetkov iz Izraela. me je presenetilo število nesestreljenih iranskih raket. Kamaj kakšno eksplozijo je bilo opaziti v zraku. Kaj to pomeni? Da je bila verjetno velika večina iranskih raket, tako kot trdijo iranci uspešna (90%).
Če je to res in če v ozadju ne stojijo “vesoljski prestrezi” Arrow 2,3 ameriškega THAAD, potem to kaže na majhno učinkovitost izraelske (ameriške) protizračne obrambe. Na to bi lahko kazala izkušnja iz ukrajinske vojne, kjer ameriški Patrioti niso prestregli nobenega hipersoničnega Kinžala, pa tudi nobene Kh -22 manevrirne supersonične rakete, ki so stare skoraj pol stoletja (Po besedah ukrajinskega polkovnika Jurija Ignata – kmalu po teh besedaj je bil zamenjan!). Lahko kaže tudi na to, da Iranci v resnici obvladujejo hipersonično tehnologijo in aktivno manevrirarnje raket, ki so postale “kvazi” balistične. To izjemno otežkoča protiletalsko (protibalistično) obrambo.
Drugo je natančnost. Iz izkušnje iranskega napada na iraško (ameriško) bazo Ain Al Asad (zgradili smo jo Jugoslovani) pred leti je svet spoznal (na veliko presenečenje Američanov), da Iran obvlada terminalno vodenje balističnih raket (Zolfaghar). Natančnost raket (CEP)z dometom med 700 in 800km je bila 5 do 8m (in ne 100m kot nas skuša prepričati Wikipedia). Praktično vse rakete so zadele, kljub temu, da so Iranci pred napadom obvestili Američane. Njihova protiletalska obramba ni sestrelila niti ene rakete.
Podobno je bilo z iranskim napadom v aprilu tega leta (tudi ta je bil vnaprej napovedan). Res je, da so Izraelci in njihovi zahodni partnerji sestrelili večino dronov (Shahed 136) in velik del starejših balističnih raket, vendar naj ne bi sestrelili niti ene izmed 7 hipersoničnih raket. Da so ob tem porabili za 1,2 milijarde USD protiletalskih raket (da operativnih stroškov letalstva in ladjevja niti ne omenjamo) proti večini ciljev , ki so predstavljali drone (Shahed 136), ki stanejo cca 20 tisoč USD, niti ne omenjamo.
Če je to res, namreč iranske trditve o 90% učinkovitosti, o hipersonični in kvazi balistični naravi teh raket, potem je Izrael v izjemno težkem položaju. Pomeni, da lahko Iran zadeva izraelske cilje “at will”. Ne glede na zahodno pomoč. Druga oteževalna okoliščina je, da gre za rakete na trdo gorivo z mobilnimi lanserji, ki jih je težko odkrivati in ki lahko zelo hitro preidejo iz kritja v položaj za izstrelitev.
Za razliko od Irana, ki je velika država z razpršenimi cilji, je gostota ciljev v Izraelu zelo velika. Zadostuje, da Iran napade približno deset izraelskih termoelektrarn in Izrael postane paraliziran.
Bo Izrael potem (ali pred tem) uporabil jedrsko opcijo? Kakšen bi bil potem odgovor Iran-a? Bi bil jedrski? Ne podcenjevat industrijskih in znanstvenih kapacitet Irana. Iran producira isto število inžinirjev kot skoraj 4 krat večja Amerika. Kvaliteta študija je na nivoju. Moj sošolec, profesor matematike na eni od slovenskih univerz in dolgoletni spremljevalec naših matematikov na matematičnih olimpiadah mi je pred leti povedal, da Iranci redno spadajo med najboljše matematike. Kjer je matematika na visokem nivoju, tam je tudi pogoj za visoko tehnologijo.
Lahko, da bi Izraelci ob jedrskemnapadu na Iran doživeli presenečenje. Ne samo zaradi superiornih ruskih protiletalskih sistemov (S400, S300 PMU2) in njihovih iranskih ekvivalentov (BAVAR373), ampak tudi zaradi potencialnega iranskega jedrskega protiudara.
Všeč mi jeVšeč mi je