Kje so časi, ko smo z upanjem gledali na ameriške volitve. Denimo na pričakovano izvolitev Baracka Obame po katastrofalnih osmih letih predsednikovanja vojne in profita lačnih neokonzervativnih profiterjev okrog Busha mlajšega. Ali na na pričakovano izvolitev Joeja Bidna po štirih letih kaosa profiterja Donalda Trumpa. No, najbrž je odveč reči, da noben zmed njiju ni izpolnil pričakovanj. Obama sicer bolj zaradi svoje normalnosti in vzpostavitve zdravstvenega zavarovanja tudi za revnejše, medtem ko je na področju zunanje politike vodil tipično imperialno ameriško politiko z mnogimi vojaškimi intervencijami in posredovanji v tujih volitvah. Biden je dobro začel na področju ekonomskih politik, ki pa so se izšle v astronomskem povečanju ameriškega javnega dolga in stroškov financiranja in kar so povsem zasenčile politike Bidnovega neokonzervativnega  kroga na področju zunanje politike. Bidna se bomo spomnili po visoki inflaciji, po dramatičnem dvigu zunanjetrgovinskega protekcionizma, po netenju vojne s Kitajsko, po uspešnem sprovociranju vojne v Ukrajini in povsem razdejani Ukrajini ter po vojaškem suportiranju vojne v Gazi.

No, po tem pa z verjetnim ponovnim predsedniškim mandatom Trumpa pridemo iz dežja pod kap. Iz ene slabe v podobno slabo ali še slabšo situacijo. Izbira J.D. Vancea kot Trumpovega bodočega podpredsednika, če bo Trump izvoljen, ilustrira, kaj lahko pričakujemo od novega Trumpovega mandata. Kot rečeno v sosednjem komentarju, bo dvojec Trump – Vance morda dober za končanje vojne v Ukrajini in kot prisila za (vsaj začasno) osamosvojitev Evrope od ZDA. Preprosto zato, ker bo ta dvojec želel stroške vojne v Ukrajini in Nato prevaliti na Evropo. Zato, da bi se lahko posvetil vojaškemu podpiranju Izraela in “omejevanju” Kitajske. Za ves preostali svet pa Trump – Vance dvojec pomeni slabo perspektivo.

Razen za Izrael. Zadnji trije dnevi – od poskusa atentata na Trumpa do izbire J.D. Vancea – so bili dobri za Netanyahujevo skrajno konzervativno vlado in za proizraelski lobi v ZDA. Lahko so odprli šampanjce. Trump in Vance sta “izraelska mandžurijska kandidata”. Oba sta velika sponzoriranca zloglasnega proizraelskega AIPAC združenja, ki s financiranjem in (ne)formalnimi pritiski in akcijami izbira ameriške senatorje in kongresnike.

Spodaj je dober komentar Arnauda Betranda glede izbire J.D. Vancea:

Good for Europe. In the sense that he’s anything but an Atlantist and wants the US to disengage from Europe, NATO, Ukraine, etc. Many in Europe will see this as bad news because they suffer from an acute case of geopolitical Stockholm syndrome and can’t bear the idea of not being vassalized anymore, but for folks who care about sovereignty it would be a step in the right direction, if Europe can seize the opportunity (a big if!).

Horrible for Palestinians. In this regard he’s your typical AIPAC-funded genocide-endorsing Republican.

Horrible for China. Vance is a creature of Peter Thiel (who launched Vance’s career and reconciled him with Trump) who is undoubtedly the most hawkish US businessman on China (literally maniacally obsessed with containing China). In fact Vance is on the record saying he wants to disengage from Europe precisely because he wants to focus on containing China… That being said the possibility that Vance, much like Trump, might be transactional and not ideological (unlike Democrats with their “we protect values” hypocritical rhetoric) cannot be dismissed so there’s some degree of chance we could see some surprises instead of the pure ideologically-driven hostility we’ve been used to lately with the Biden administration.

Lastly, unless Trump gets actually assassinated and unless the Democrats nominate another candidate who manages to turn the tide (unlikely), with a pick like Vance as VP it’s now a virtual certainty that Trump will be president once more.

So there you go: in balance it’s bad news for the world, all the more since – as we’ve seen during the first Trump administration – it’s highly doubtful that the “blob” will allow any US administration to change America’s direction much anyhow if they disagree with it.

Vir: Arnaud Betrand