Poleg vprašanja, koliko stane elektrika iz nizkoogljičnih virov, se je treba vprašati tudi, koliko stanejo ekonomske in družbene posledice podnebnih sprememb. In še pomembneje, kolikšna je ekonomska in družbena cena, če ostanemo brez elektrike.

…

Ob dejstvih, da se podnebnih sprememb zaradi človeških izpustov ogljikovega dioksida v atmosfero zavedamo že več desetletij, da bo CO2 brez odstranjevanja v atmosferi še stoletja, so argumenti, da bo jedrska energija čez desetletje prepozna, milo rečeno licemerski.

Če bomo hoteli naše potrebe po energiji zadovoljiti z elektrarnami na obnovljive vire, kot so fotovoltaični paneli in vetrnice, bo treba svetovne rudarske kapacitete povečati najmanj petkratno. Odpiranje rudnika v povprečju traja najmanj desetletje. Pravi okoljevarstvenik in človekoljub bi si moral prizadevati, da bi bili rudniki odprti v državah z najvišjo stopnjo varovanja človekovih in delavskih pravic, varstva pri delu ter varovanja okolja, kot je npr. EU, ali pa vzpostaviti enak nivo teh v državah, v katerih bodo rudniki locirani.

Današnje tehnologije shranjevanja energije ne omogočajo množičnega skladiščenja. Največje baterije na svetu, na primer, lahko shranijo toliko energije, kolikor je v Krškem proizvedejo v manj kot eni uri. Da bi prebrodili vetrno in sončno manj ugodna november in december, bi morali shraniti okoli 2 TWh (letna slovenska poraba je okoli 14 TWh) električne energije. Takšno energijo bi shranili v štiri Bohinjska jezera na višini Kredarice. Tega seveda ne bomo naredili, je pa pomembno za predstavo, o koliko energije oz. kakšnem posegu v prostor govorimo.

Jedrska energija je nizkoogljični vir elektrike, ki je vremensko neodvisen. Poraba goriva in površine sta majhni, tj. 22 ton urana vsakih 18 mesecev ter polovico kvadratnega kilometra površine.

…

Popoln prehod na nestalne obnovljive vire bi bil po mojem mnenju dober predvsem za posel in gospodarsko rast, manj pa za družbo in posameznike, zlasti revnejše. Na podlagi današnjih dogajanj predvidevam, da bodo v takem sistemu cene elektrike divje nihale, od izjemno visokih do negativnih. Danes električno energijo vsi plačujemo po enaki ceni, vsem nam je vedno na voljo in vsi dobivamo enako kakovostno elektriko. V sistemu z obnovljivimi viri se bodo hitro pojavili ponudniki različnih paketov elektrike. Paket Zanesljiva si bodo privoščili najpremožnejši, paket Prilagodljiva si bo lahko privoščil srednji sloj; včasih bo ponoči zmanjkalo elektrike, kdaj bo hladilnik nekaj ur brez napajanja, občasno se bo treba nekoliko prilagoditi. Najmanj premožni pa si bodo lahko privoščili le paket Zelena; poceni elektriko bodo dobivali zgolj takrat, ko bodo v omrežju viški. Kako se bodo šolarji v takšnem gospodinjstvu ob večerih učili, brali knjige ali bognedaj šolali na daljavo, si ne želim predstavljati. Ko bodo ljudje za isto stvar – elektriko – pripravljeni in zmožni plačati različno ceno, se bodo trgovcem z električno energijo in baterijami odprle nove možnosti za zaslužek.

Tak način dostopa do elektrike bo zelo otežil, če ne onemogočil vertikalno družbeno mobilnost in ne bo prispeval k družbeni blaginji. Močno upam in si želim, da se glede gornjega predvidevanja motim.

Vir: Luka Snoj, Sobotna priloga Dela

* Luka Snoj je vodja Odseka za reaktorsko fiziko na Inštitutu Jožef Stefan