Na torkovi okrogli mizi v organizaciji CPOEF na Ekonomski fakulteti na temo evropskega gospodarstva med obema vojnama (Ukrajina, Gaza) in strateških izzivov za Evropo sem povedal, da bo čez 15-20 let Kitajska glede BDP davkrat večja od ZDA in večja od vseh zahodnih držav skupaj. In da bo to za seboj potegnilo geopolitične konsekvence. Morda mi kdo izmed poslušalcev ni verjel, vendar – kot vedno – nisem govoril na pamet, pač pa na podlagi projekcij iz dosedanjih podatkov o rasti. Poglejte spodnjo sliko glede deležev treh najmočnejših igralcev (EU, ZDA in Kitajska) v svetovnem BDP. Deleži so izračunani na podlagi metodologije PPP in mednarodnih dolarjev po stalnih cenah iz 2017 (podatki Svetovne banke). Leta 1990 je bil delež Kitajske v svetovnem BDP le 3.1 %, države EU so bile s 23.3 % deležem še gospodarsko močnejše od ZDA (19.6 %). Tri desetletja kasneje (2023) je bil kitajski delež v svetovnem BDP 6-krat večji in z 18.4 % deležem je bila Kitajska že sedmo leto zapored gospodarsko močnejša od ZDA (15.6 %) (Kitajska je ZDA prehitela leta 2017). No, delež EU je skladno s primerjalno mizerno gospodarsko rastjo (glede na ZDA, Kitajsko in svet v celoti) upadel na vsega 14.8 %.

Projekcije za 20 let naprej (do 2045) kažejo nadaljevanje tega dramatičnega globalnega prestrukturiranja gospodarske moči. Kot izhodišče sem vzel povprečno stopnjo gospodarske rasti v 2019-2023 in nanjo apliciral faktor konvergence (za Kitajsko 0.985, za EU in ZDA pa 0.995 – to pomeni, da se bo kitajska rast BDP za 3-krat hitreje upočasnjevala od evropske in ameriške) (seveda so možne tudi številne drugačne projekcije, vendar je glede na 2 do 3-krat višje izhodiščne stopnje gospodarske rasti Kitajske glede na ZDA in EU končna slika dokaj podobna. In ta slika pravi, da bo že leta 2040 Kitajska gospodarsko 2-krat večja od ZDA in večja od ZDA in EU skupaj! Leta 2045 bo delež Kitajske v svetovnem BDP presegel 30 % in bo približno na ravni razmerij iz začetka 19. stoletja, ko je imela Kitajska tretjinski delež v svetovnem gospodarstvu.

Kaj to pomeni iz vidika geopolitike?

Glede na to, da bo čez 20 let Kitajska 2-krat večja od ZDA in večja od ZDA in EU skupaj, se bodo ustrezno prestrukturirala tudi razmerja politične in vojaške moči. Sedanje posredne vojne (Ukrajina, Gaza) in vzpon ameriškega protekcionizma do Kitajske pomenijo samo obupani poskus ZDA, da bi ohranile sedanji status globalnega hegemona. Vendar ga ne morejo. Ker ga ne morejo gospodarsko, finančno in vojaško ubraniti. Svet vodijo največji in najbolj potentni, stara slava ne pomaga.

Če bo Kitajska gospodarsko dvakrat večja od ZDA, se bo temu prilagodil tudi delež trgovinskih in finančnih transakcij v kitajski valuti. Tega se ne da zaustaviti. Ob enakem deležu izdatkov za vojaški proračun, bo absolutni znesek za vojaško opremo in tehniko na Kitajskem dvakrat večji od ameriškega, medtem ko bo Kitajska ob enakem deležu vojakov lahko imela 4-krat bolj številčno vojsko. Vse to pa pomeni prestrukturiranje politične moči in dramatično večji politični vpliv Kitajske na vsa dogajanja v svetu, kar se bo nekoč odrazilo tudi sestavi Varnostnega sveta OZN ali nekega drugega organa, ki bo urejal svetovni red.

Ključno strateško vprašanje za Evropo je, kam se bo pozicionirala. Bo v skladu s stagnirajočim gospodarstvom in vojaško podrejena ZDA sledila slednji ali pa bo poskušala pragmatično sodelovati z obema velesilama in iz tega potegniti največje koristi zase?