Nemška vlada in kvazi-zeleni fundamentalisti se radi hvalijo, da Nemčija več kot polovico električne energije (lani 60 %) proizvede iz obnovljivih virov energije (OVE). Super, mar ne? Zeleni prehod je možen. Samo še malce Nemčija stisne, samo še 500 milijard evrov vloži v vetrnice, sončne panele, baterije in omrežje, pa bo na 100 % elektrike iz OVE.

Malo Morgen! Poglejte, kaj se je dogajalo včeraj zvečer ob 21. uri sredi kurilne sezone. Ker seveda ni bilo sonca, vetra pa le za ščepec, je Nemčija potrebno elektriko za ogrevanje proizvajala iz premoga. Ob 21. uri včeraj je bila ogljična intenzivnost nemške proizvodnje elektrike 776 g CO2/kWh oziroma za več kot 10-krat ! (za več kot 1000 % !!!) višja kot v Franciji:

Pri čemer pa Nemčija danes ponoči (podatek v spodnji sliki je za 1 uro po polnoči) ni zmogla proizvajati dovolj elektrike za svoje potrebe niti iz umazanih virov (premoga, plina in biomase), ampak jo je morala uvažati iz Francije, Švedske in Češke:

Torej, hvalisanje nemške vlade in zelenih fundamentalistov, da Nemčija elektriko proizvaja večinsko iz OVE virov, je puhel politični spin brez kakršnekoli realne vrednosti. Nemčiji to, da na letni ravni 60 % elektrike proizvede iz OVE, absolutno nič ne pomaga, ker se poleti otepa z viški elektrike, s katerimi ne ve, kaj bi, saj samo obremenjujejo omrežje in morajo zato nemški proizvajalci te viške prodajati po negativnih cenah (beri: plačevati kupcem iz drugih držav, da jih prevzamejo, sicer bi skurili nemško distribucijsko omrežje). Teh viškov ne morejo shraniti za zimo, ker tako velikanske baterije ni mogoče izgraditi (tudi če bi jo, bi bila astronomsko draga), transformacija v vodik pa je astronomsko draga, takšnih količin vodika pa tudi ni mogoče nikamor shraniti (ob tem, da se pri transformaciji elektrike prek elektrolize v vodik in nato spet nazaj v električno energijo izgubi tri četrtine energije).

In tako pridemo, do dejanske situacije, da kljub več kot 500 milijardam evrov investicij v OVE vire, s katerimi Nemčija sicer na letni ravni proizvede 60%vse elektrike, od tega nima nobene realne koristi, niti ne znižuje CO2 emisij. Saj poleti nepotrebne viške energije iz OVE “meče stran”, pozimi, ko se proizvodnja elektrike iz sonca zmanjša za 3/4, veter pa uplahne in se poraba elektrike za ogrevanje podvoji, pa Nemčija potrebno elektriko proizvaja iz umazanih virov: premoga, plina in biomase (ter uvaža). Zato na letni ravni proizvodnja elektrike v Nemčiji proizvede v povprečju 441 g CO2/kWh, kar je za 8.6-krat ! (860 % !) višje kot v Franciji in za 21-krat !!! (2100 % !) višje kot na Švedskem (glejte spodnje slike).

Francija (51 g CO2/kWh):

Švedska (21 g CO2/kWh):

Franciji in Švedski ni treba kuriti premoga pozimi, da bi proizvedli potrebno električno energijo, saj jo proizvajata v zadovoljivih količinah iz jedrske in hidro energije. Zato so njuni izpusti CO2 minimalni in sta “zeleni” državi glede ogljične intenzivnosti, Nemčija pa umazano rjava.

Francija in Švedska dokazujeta, da so rešitev za zanesljivo oskrbo in nizke cene elektrike zgolj stanovitni viri energije (jedrska v kombinaciji s hidro), medtem ko sta sonce in veter zgolj dodatek. In zato sta se Francija in Švedska odločili, da še povečata investicije v jedrsko energijo, pri čemer se je Francija povsem odpovedala kriterijem glede deleža OVE virov v proizvodnji elektrike. Edini pravi kriterij, če mislimo resno z zniževanjem CO2 emisij, da bi zaustavili rast globalne temperature, je delež nizkoogljičnih virov energije – NOVE. Torej NOVE namesto OVE!

Nemčija je najboljši dokaz, da so kriteriji OVE deležev v prizvodnji elektrike popolni nonsens in vsestranska družbeno-gospodarska katastrofa, saj:

• OVE viri sonca, vetra in biomase sploh ne vodijo k razogljičenju proizvodnje elektrike (kar je ključni cilj podnebnih politik z namenom zniževanja globalne temperature),
• pač pa OVE viri (sonca, vetra in biomase) povečujejo odvisnost od fosilnih goriv,
• vodijo v astronomsko visoke nepotrebne investicije v sončne in vetrne elektrarne, baterije in nadgradnje distribucijskega omrežja,
• destabilizirajo omrežje,
• zmanjšujejo zanesljivost oskrbe z elektriko,
• vodijo k astronomskim podražitvam električne energije,
• s tem pa v energetsko revščino za prebivalstvo in deindustrializacijo gospodarstva zaradi prohibitivno visokih cen elektrike.

Zeleni prehod prek OVE virov sonca, vetra in biomase je umetno, politično ustvarjena katastrofa, ki vodi v uničenje gospodarstva in revščino. Tej katastrofi se je mogoče izogniti – tako da kvazi-zelene politike odstranimo od vzvodov odločanja (in prekupčevanja z elektriko).

Kako je možno, da se tega zavedajo francoske, švedske, finske, češke, poljske, madžarske … vlade, ne pa tudi nemška in slovenska? No, to tudi mene zanima. Kajti te norosti preprosto ni mogoče razumeti z racionalnimi argumenti. To je vprašanje za sociologe, preučevalce religij in psihiatre.