Ja, to je ključna poanta: zeleni prehod z obnovljivimi viri sonca (in vetra) pomeni bistveno višje cene elektrike (za okrog dvakrat). Ker je potrebno nadgraditi distribucijsko omrežje, kuriti plin za proizvodnjo nadomestne energije, za zagotavljanje profila proizvodnje in za regulacijo elektroenergetskega sistema (to je sistemski strošek sončnih elektrarn (VALCOE), ki ga jedrska ali hidro energija nima – njun sistemski strošek VALCOE je enak LCOE).

Trditve, da je elektrika iz sončnih panelov poceni (in se sklicevati na LCOE vrednosti za velike sončne elektrarne), je absolutno zavajanje. To je najdražji in najmanj zanesljiv vir elektrike (glejte spodnje LCOE vrednosti Mednarodne agencije za energijo iz 2022; k njim pa je treba dodati še sistemski strošek). V Sloveniji je treba upoštevati, da okrog 70% vse elektrike iz sonca pride iz strešnih rezidenčnih elektrarn, ki je daleč najdražja (cene nad 200 EUR/MWh), preostanek pa iz komercialnih strešnih elektrarn (velikosti med 300 kW in 1,000 kW), katero distributerji odkupujejo po cenah med 120 in 160 EUR/MWh), šele letos pa smo postavili prvo veliko sončno elektrarno (velikosti 6 MW).

Mervar bi moral dodati, da cene elektrike ne bi bile višje (od sedanjih), če bi namesto v solarne elektrarne in nadgradnjo omrežja investirali v hidro in jedrsko energijo, ki sta ne samo dramatično cenejši, ampak imata hkrati tudi precej nižje izpuste CO2 od proizvodnje in uporabe solarnih panelov.