Stanko Štrajn

Pospravljanje začasnih tehničnih ovir na meji s Hrvaško je nazoren primer, kako Vlada transparentno ravna negospodarno, prav zapravljivo in namesto za javni interes skrbi za enormne dobičke izvajalca odstranjevanja ograj MINIS d.o.o. Ministrstvo za notranje zadeve vodi ta enostavni projekt izjemno počasi in negospodarno, tako da vse kaže, da je ta projekt namenjen predvsem preplačevanju opravljenega dela in bogatenju MINISA.

Na Urad Vlade RS za komuniciranje sem 11. 10. 2023 poslal naslednji vljuden dopis s prošnjo, da mi urad posreduje odgovore na postavljena vprašanja:

Javni mediji objavljajo o enostavnem projektu odstranitve začasnih tehničnih ovir, to je 143 km panelnih ograj in 50 km ograj iz rezilne žice informacije, iz katerih sledi, da ograje ne bodo pospravljene in odstranjene v obljubljenem in napovedanem roku. Kot občan, ki sem že od leta 2016 dalje prisiljen gledati tik ob moji hiši na bregu Kolpe ta dokaz nerazsodnosti slovenske oblasti vljudno prosim, da mi odgovorite na naslednja vprašanja o ključnih dejstvih po katerih bo mogoče ugotoviti kdaj bo Ministrstvo za notranje zadeve izpolnilo predvolilne obljube oziroma programske zaveze Vlade RS v zvezi z odstranitvijo ograj na meji s Hrvaško:

1. Koliko km panelnih ograj in koliko ograj iz rezilne žice je odstranjenih do 10.10.2023?

2. Kdo je izvajalec inženirskega nadzora na projektu odstranitve ograj, ki je bil izbran na javnem razpisu?

3. Koliko so izvajalci odstranitve ograj že dobili plačano iz postavk proračuna RS po potrjenih začasnih situacijah do 10.10.2023?

4. Kdo so nominirani ali nenominirani podizvajalci del, ki delajo za izvajalca MINIS.

5. Ali dobijo podizvajalci delo plačano neposredno iz proračuna, ali pa jim delo plačuje MINIS d. o. o. kot njihov naročnik?

6. Koliko znaša razlika v cenah po enoti mere, ki jo plačuje proračun MINIS d. o. o. in ceno, ki jo MINIS d. o. o. plačuje podizvajalcem za njihovo dejansko opravljeno delo?

7. Kdo je ali so poimensko odgovoren/i delavec/i Ministrstva za notranje zadeve, ki vodijo projekt odstranitve ograj in so zadolženi za izvedbo projekta?

8. Ali minister za notranje zadeve g. Poklukar še uživa zaupanje predsednika vlade, glede na dejstvo, da je zaupanje izgubil bivši minister za Naravne vire in prostor g. Uroš Brežan, čeprav je projekt popoplavne sanacije vodil bistveno bolj uspešno, kot vodi projekt odstranitve ograj minister Poklukar?

9. Kdo v sekretariatu Vlade RS je zadolžen za spremljavo izvajanja projekta odstranitve ograj, oziroma kdo predsedniku Vlade poroča o izpolnjevanju njegovih obljub glede odstranitve ograj.

Za odgovore v roku, ki je določen za odgovore o informacijah javnega značaja se vam v naprej zahvaljujem.

Če odgovorov ne bom prejel, bom za pisanje in javno objavo kritike izvajanja odstranitve ograj uporabil informacije iz medijev, kar pa lahko pelje do razširjenja neresničnih in škodljivih mnenj v slovenski javnosti.

S spoštovanjem,

Stanko Štrajn

Urad vlade RS za informiranje me ni presenetil in mi odgovorov na vprašanja, s katerimi bi pridobil pravzaprav le korektne informacije javnega značaja, ni posredoval oziroma pričakovano, Urad za informiranje Vlade RS ignorira moje sitnarjenje.

Me je pa v petek 13.10.2023 presenetil MINIS d. o. o., ki je tega dne na moje veliko veselje pričel odstranjevati ograjo na bregu Kolpe kakšnih 10 m od moje hiše. Že pred 8. uro sta se pripeljala kombi in WW pasat, oba z beograjsko registracijo, ki sta pripeljala skupino kakšnih 10 delavcev, opremljenih z krampi, lopatami, različnimi drogovi, kleščami, akumulatorskimi vrtalkami, ki so se pridno in ročno lotili odstranjevanja bodeče žice na vrhu panelne ograje in nato še odstranjevanja panelov in stebrov s sidri.

Marljive delavce sem povabil na pijačo in kavo in v prijaznem klepetu izvedel skoraj vse odgovore, ki mi jih dolguje Urad Vlade za informiranje, ki mi jih ni posredoval, čeprav predsednik Vlade ne zamudi nobene priložnosti, da bi ne poudarjal, da ta Vlada dela transparentno in se izjemno trudi skrbno obračati proračunski denar.

Izvedel sem, da so delavci srbski državljani, zaposleni v hčerinskem podjetju ali podružnici MINISA, ki je registrirano v Beogradu. Trenutno dela 14 delavcev. Delajo vse sobote in je njihov delovni teden dolg 72 ur, to je 12ur x 6 dni. Za to delo prejemajo srbsko in ne slovensko minimalno plačo. Koliko to je, iz obzirnosti nisem poizvedoval, a ko sem omenil, da je minimalna plača bruto v Sloveniji kakšnih 1. 300 evrov, so mi zaupali, da v Srbiji o takšni plači lahko samo sanjajo. Poleg srbske plače imajo plačano še skromno nastanitev nekje v Starem trgu in so natlačeni v nekih prostorih, neka menza iz Kočevja pa jim vsak dan dostavi obrok, ki ga lahko poješ, samo, če si zelo lačen.

Delavci so se mi pohvalili, da so v mesecu in pol odstranili že 18 km ograj in da bodo do novega leta, če bo vreme to dopuščalo vse skupaj odstranili kakšnih 25 km ograj. Delo poteka počasi, saj nimajo na razpolago primerne strojne opreme, na primer kakšnega manjšega bagerja, ki bi lahko pulil sidra in stebre, zaradi česar morajo odstranjevanje opraviti ročno. Očitno je garanje delavcev ceneje, kot strojno odstranjevanje , čeprav bi bager v eni uri lahko populil več sider in stebrov, kot jih uspe ročno z odvijanjem odstraniti pet delavcev v celem dnevu. Ves demontiran material delavci prenašajo ročno, nekaj pa ga tudi prevažajo s prikolico pripeto na poltovornjak. Ko bo vse lepo zloženo na kupih bo menda prišel večji tovornjak, ki bo vse še uporabne elemente ograje nekam odpeljal, a delavci niso vedeli kam.

Dela ni nihče nadzoroval, čeprav je MNZ po posebnem razpisu imenovalo nadzornega inženirja. Tudi če nadzorni inženir ni imenovan, bi lahko delo nadzorovali isti policaji, ki so leta 2016 določali in nadzorovali postavljanje ograj. Delavci niso imeli varnostnih delovnih oblek, delovnih rokavic, še za delo na gradbišču obveznih čelad niso premogli. Obuti in oblečeni so v svoje lastne obleke in obuvala, kar vse nikakor ni primerno za zahtevno in nevarno fizično delo na gradbišču. Dela ni nihče vodil, še manj nadziral. Delavci so se očitno sami organizirali in delali po svojih zmožnostih z opremo, ki so jo pač imeli.

Glede na opisane razmere ocenjujem, da so dejansko odstranili kar veliko ograje na dan in tako gotovo upravičili črpanje proračuna v korist MINISA d. o. o., ki je prevzel odstranitev ograj na meji s Hrvaško v dolžini 143 km. Po sklenjeni pogodbi, ki jo je z MINISOM podpisala tedanja ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik, ki je nadomeščala odstavljeno ministrico Tatjano Bobnar, bo MINIS za delo, ki bi ga lahko opravil v nekaj mesecih, če bi na različnih odsekih organiziral delo več skupin, odstranil ograjo v 4 letih za znesek 7,7 mio evrov brez DDV, z dodatnimi deli in verjetnimi podražitvami in z DDV pa bo v 4 letih proračun plačal več kot 10 mio evrov.

V proračunu za leto 2023 je predvideno črpanje proračuna za odstranitev ograj v višini 1,8 mio evrov, kar sem pred časom prebral v časopisu Delo. Preprost račun pove, da bo Slovenija za odstranitev 1 km ograj plačala nekako 72.000 evrov. Odstranjevanje enega panela v dolžini 2,5 metrov in dveh stolpov torej stane 72 evrov na tekoči meter, torej za 2,5 m 72 evrov x 2,5 =180 evrov. Zato, da odviješ 8 vijakov in izpuliš dva stebra s sidrom potrebujeta 2 delavca nekako do 5 minut in za to delo dobi MINIS 180 evrov.

MINIS bo za izvedbo teh del plačal v 6 mesecih štirinajstim delavcem 6 x 14 = 84 minimalnih srbskih plač in imel še nekaj stroškov z nastanitvijo, prevozi, prehrano delavcev in režijo, kar vse skupaj ne bo več kot kakšnih 200 tisoč evrov. Koliko natančno bodo znašali stroški ni mogoče ugotoviti, saj gre za poslovne skrivnosti MINISA, a z gotovostjo lahko ocenimo, da bo MINIS z odstranjevanjem ograj in z izkoriščanjem srbskih delavcev zaslužil v pol leta kakšnih dobrih 1,5 milijona evrov.

Vse navedeno se izvaja pred očmi slovenskih davkoplačevalcev, ki mirno opazujemo, kako Ministrstvo za notranje zadeve na podlagi odločitev Vlade RS zlorablja svoja pooblastila in omogoča bogatenje MINISA in izkoriščanje srbskih delavcev. Koliko stane proračun še delo birokratov na ministrstvu, ni znano, a gotovo ne delajo za takšne plače, kot jih prejemajo srbski delavci, ki na bregu Kolpe pospravljajo ograjo. Tudi ni mogoče vedeti, koliko stane nadzorni inženir, ki nadzoruje tako, da zaračunava svoje storitve, čeprav se na gradbišču niti ne prikaže, kaj šele, da bi preverjal tehnologijo dela in predlagal racionalizacije pri izvedbi del. Ni mogoče domnevati, da bo neodvisna policija, ki nadzoruje mejo, kljub očitnosti negospodarnega ravnanja MNZ in Vlade, gotovo uvedla preiskave v smeri suma kaznivih dejanj zlorabe položaja ali nevestnega dela v službi zoper odgovorne delavce MNZ, ki so vrhunsko organizirali mnogokratno preplačevanje odstranjevanja ograje.

Tudi delovna inšpekcija se ne prikaže na teren in ne preveri delovnih dovoljenj in spoštovanja pravil varstva pri delu. Vse pospravljanje ograj poteka nekako po domače in v skladu z razpisnimi pogoji javnega naročila, ki je bilo bolj kot naročilo nekakšna formalnost, ki je imela za cilj omogočiti izčrpavanje proračuna.

Če uporabimo induktivno metodo sklepanja in sklepamo od posameznega k občemu, lahko iz množice konkretnih primerov, kot je na primer javni razpis za razdeljevanje javnega denarja nevladnim organizacijam, ali izdelava MAKETE drugega tira Divača-Koper, ali gradnja drugega tira, ali gradnja tretje razvojne osi, da o snemanju desetih propagandnih filmov za Slovensko vojsko za 2 milijona evrov niti ne govorimo, z gotovostjo ugotovimo, da je trenutna Vlada vrhunsko sposobna in učinkovita pri zapravljanju proračuna, ki ga polnimo državljani na račun revščine in odrekanja vsem prijetnostim življenja, tako materialnega kot duhovnega.

Nedvomno je odstranjevanje ograje vrednostno nepomemben projekt, če ga na primer primerjamo z napovedanimi stroški odprave posledic poplav, a je ta primer zaradi svoje nazornosti izredno pomemben, ker nam zelo transparentno razkriva, zakaj mora Vlada uvajati nove davke in prispevke, zakaj mora krčiti socialne transferje in realno nižati nizke pokojnine. Odgovor je preprosto zato, ker zapravlja in brez občutka za pravo mero troši mukoma zbran denar davkoplačevalcev.

Ni res, da bi ne zbrali v proračunu Slovenije dovolj denarja za financiranje pravne in socialne države, pač pa je res, da z davki in prispevki ne moremo zbrati toliko, kot lahko neodgovorna izvršna oblast brez nadzora zakonodajne in sodne oblasti zapravi in se pri vsem tem iz državljanov še brezsramno norčuje.

Vse težave financiranja zdravstva, šolstva, raziskovalne dejavnosti, otroškega varstva, izgradnje infrastukture in vsega, kar potrebujemo za dostojno civilizirano življenje, bi izginile, če bi Vlada pričela dejansko delovati tako, kot razglaša, to je transparentno, gospodarno v javno korist in ne v javno škodo in bi prenehala, ali vsaj malo zmanjšala zapravljanje in trošenje proračunskega denarja.

Seveda je škoda na eni strani korist na drugi. Če proračun za odstranjevanje ograj plača mnogo preveč, to pomeni, da zasluži MINIS mnogo več, kot je vredno njegovo delo.

Po homeopatski logiki »manj je več« ugotovimo, da slovenska Vlada homeopatski princip dialektično zasuka v »več je manj«. Povedano drugače. Namesto za manj denarja več odstranjenih ograj, dobimo manj odstranjenih ograj za več denarja. Ali za več prispevka za zdravstveno zavarovanje dobimo manj zdravstvenih storitev. Za več denarja manj kilometrov tretje razvojne osi in tako dalje v nedogled.