Če je naš cilj razogljičenje proizvodnje električne energije in porabe energije nasploh, potem je najslabša možnost, da se država nasloni ZGOLJ na obnovljive vire vetra in sonca.

Prvič, s proizvodnjo elektrike iz vetra in sonca ne pride do razogljičenja, kajti oba sta zgolj občasna vira in je treba zagotavljati nadomestno energijo, ko ne delata (in to je velika večina časa v letu), iz fosilnih goriv (plin, premog, nafta). Prav tako je zaradi nestanovitne narave vetra in sonca (znotraj dneva) treba zagotavljati regulacijo elektroenergetskega sistema s fosilnimi viri (velinoma s plinom). Zato, kot lahko vidite spodaj, je Francija praktično skorajda v celoti razogljičila proizvodnjo električne energije (z jedrsko in nekaj OVE), Nemčija pa skoraj nič (vzamite ven še jedrsko energijo v Nemčiji, ki je od 2023 ni več).

Drugič, Nemčija zaradi tega ni bistveno zmanjšala CO2 izpustov, Francija pa ima ves čas zelo nizke izpuste CO2. Problem Evrope je Nemčija, ki bolj kot gre v smeri OVE virov vetra in sonca, kuri vedno več premoga in plina. Nemška prizvodnja električne energije je 10-krat (!!!) bolj umazana of francoske.

Hkrati pa Nemčija zaradi povečevanja deleža elektrike iz občasnih in nestanovitnih virov vetra in sonca ter zaprtja sstalnega in zanesljivega vira elektrike iz jedrske energije povečuje tveganja za celoten evropski elektroenergetski sistem, saj črpa manjkajočo elektriko iz njega. Z elektriko zgolj iz vetra in sonca Nemčija ne bi mogla preživeti niti enega dneva brez mrka. Če Nemčija ne bi kurila premoga in plina za proizvodnjo manjkajoče elektrike, bi v Evropi vsak dan imeli električni mrk. Glejte spodnjo animacijo.

Edini način v Evropi za razogljičenje je naslonitev na VSE BREZOGLJIČNE vire energije, predvsem na jedrsko in hidro kot glavna vira stanovitne proizvodnje energije ter dodatno (v manjšem deležu) energije iz sonca in vetra.