Tudi v Švici je skozi kopreno solarne blaznosti posijal žarek razuma. Študija Energy Science Centra na švicarski ETH (tam, kjer je študiral Einstein) je pokazala očitno: da je jedrska energija neprimerno cenejša od energije iz obnovljivih virov energije vetra in sonca, da za razliko od solarne energije ne potrebuje subvencij in da je najbolj stabilen in zanesljiv brezogljični vir električne energije. Z zaprtjem jedrskih elektrarn in stavo na solarno energijo bi Švica postala nevarno odvisna od uvoza, in to pozimi, ko električne energije primanjkuje povsod. Tudi izgradnja nove jedrske elektrarne, ki bi se vključila v omrežje po letu 2040, bi bila ekonomsko superiorna nad sončno energijo. Za zanesljivo oskrbo in konkurenčne cene elektrike je pomembna kombinacija nizkoogljičnih virov: jedrske, hidro ter folklornega deleža sočne energije. Mimogrede, Slovenija ima podobne možnosti kot Švica (več naslednjič).

Spodaj je (strojno preveden) tekst iz švicarskega NZZ.

_____________

Brez jedrske energije bo energija zelo draga in odvisnost Švice od uvoza pozimi bo nevarno visoka: tako je mogoče na kratko povzeti študijo, ki jo je ETH Energy Science Center pripravil za krovno gospodarsko organizacijo Economiesuisse.

Ta rezultat ni presenetljiv: dan prej je Švici Mednarodna agencija za energijo že priporočila, naj obstoječe jedrske elektrarne delujejo čim dlje, saj proizvajajo elektriko brez CO2 , ki stane le 3 cente na kilovatno uro.

Visoko subvencionirani alpski solarni sistemi

A rezultat še vedno ni samoumeven. Raziskovalci ETH v zadevnem centru so se v zadnjih letih izogibali jedrski energiji in se raje osredotočali na vetrno in sončno energijo. Včasih je bil vtis “krožnega gospodarstva” med energetskim oddelkom Simonette Sommaruga in ETH: ETH je pripravil študije o energetski strategiji, na katere so se lahko nato sklicevale oblasti.

Študija zdaj kaže, kaj bi se zgodilo, če bi jedrske elektrarne izklopili v 2030-ih letih: prišlo bi do ogromnih zimskih primanjkljajev, ki bi jih morala Švica pokriti z uvozom – še posebej, ko imajo sosednje države (razen Francije) enak problem.

Tudi nova jedrska elektrarna, ki naj bi bila pripravljena za uporabo leta 2040, bi se lahko splačala. Imelo bi podoben učinek, kot če bi jedrski elektrarni Leibstadt in Gösgen osemdeset let proizvajali elektriko. In študija sploh ne upošteva prihrankov pri stroških prenosnega omrežja, ki jih jedrska elektrarna omogoča v primerjavi z decentraliziranimi sistemi.

Obenem rezultati tudi jasno povedo: alpskih sončnih sistemov skorajda ne bo mogoče zgraditi brez trajnih subvencij, dokler poceni jedrske elektrarne ostanejo v omrežju. Preprosto so predragi. To je korak nazaj za vse tiste, ki v tem vidijo rešitev za švicarski zimski problem.

Če pa je treba takšne sisteme subvencionirati do 60 odstotkov, kot trenutno načrtujejo, je evforija tako ali tako odveč. Po podatkih Zveznega urada za energijo bi to lahko stalo do 3,5 milijarde frankov. Vsekakor je treba nujno oblikovati merila za financiranje, sicer bo to vodilo v grob subvencij. Država je že sprožila bonanco brez rime in razloga pri strešnih solarnih sistemih. Zvezni urad za revizijo je nedavno poročal , da bi bil vsak drugi sistem nameščen brez subvencije.

Lažni kontrast

Z vsemi temi milijardami dolarjev postane bolj verjetno, da bi bile nove jedrske elektrarne stroškovno učinkovita možnost – te pa bi še vedno zanesljivo proizvajale zimsko elektriko za milijone ljudi. Napredek bi bil, če razprava ne bi več razlikovala med obnovljivimi in neobnovljivimi viri energije, ker je to lažno nasprotje: gre za energijo brez CO2 v primerjavi s fosilno energijo. Prvega moramo razširiti, da bi nadomestili drugega.

S tega vidika ima Švica enega najboljših izhodiščnih položajev na svetu s hidro in jedrsko energijo. Če se držimo mešanice, vključno z obnovo jedrskih elektrarn ter dodajanjem vetra in sonca, lahko dekarbonizacija uspe, ne da bi morali postati pretirano odvisni od tujine.

Študija ETH kaže, da je ta pristop mogoč brez eksplozivnih stroškov. Tako kot so raziskovalci na ETH ponovno pogledali jedrsko energijo, bi morala celotna Švica storiti enako.

Vir: Neu Zürcher Zeitung