Jasmina Držanič

Slabe tri tedne po katastrofalnih poplavah je čisto primeren trenutek, da se dobro premisli, kako srednjeročno in dolgoročno financirati obnovo države po veliki naravni nesreči. Kako velika bo, bomo sicer vedeli po kolikor toliko solidni oceni škode, ampak dejstvo, da so o škodi ob poplavah poročali iz več kot 2/3 občin, napotuje na hipotezo o nadpovprečno veliki naravni nesreči za državo, ki ima relativno majhno površino.

Poglejmo ugotovljeno direktno škodo, ki so je zgodila pri dveh velikih nesrečah v našem sosedstvu, in koliko evropske pomoči so dobile države. Italija je dobila največji znesek pomoči za eno nesrečo, Hrvaški pa sta se zgodila dva potresa, ki sta zaradi svoje velikosti in v primerjavi s hrvaškmi BDP nekaj, na kar EU v resnici ni pripravljena.

Vir: EUSF, lastni izračuni

Naravne nesreče so bile do včeraj »nekaj, kar se dogaja drugim«. Tudi podatki Svetovne banke kažejo na to, da se je 91% naravnih nesreč zgodilo v nerazvitih državah (kar je pri naravnih nesrečah seveda pogojeno z geografsko lokacijo). In težko bi rekli, da je EU v resnici pripravljena na sanacije po naravnih nesrečah, ker se predpostavlja, da gre za razvite ekonomije, ki imajo toliko ekonomske rezerve, standardizirane postopke in dobro organizirane subsisteme, tako da lahko države same tako ali drugače sanirajo škodo. In še nekaj je: do potresov na Hrvaškem  EU ni doživela naravne nesreče, kjer bi škoda presegla več kot 5% BDP države. Eno je demonstrirati, kako razviti svet ureja stvari pri škodi, ki jo bo ostalih 99% bogastva tako ali drugače saniralo, ko pa je škoda večja, tudi deli najbolj razvitih držav naenkrat postanejo »tretji svet«.

To, kako bo EU sodelovala pri obnovi Slovenije, je prvenstveno stvar slovenske proaktivnosti. Ko bo opravljen popis škode, bomo videli, kakšen odstotek bomo dobili, če bomo škodo postavili v števec in BDP v imenovalec. Še preden pa dobimo ta delež, velja z enim očesom gledati, kaj na temo škode po naravni nesreči počnejo v Italiji.  Letos maja so bile v Emili Romagni poplave. BDP Emilie Romagne je leta 2020 znašal 143 milijard EUR, mejna višina škode za pomoč EUSF je 4,8 milijard EUR, površina Emilie Romagne je  21.000 km² in je primerljiva s površino Slovenije (20.000 km²), Slovenija je imela v letu 2021 51,7 milijard EUR BDP., mejna višina škode za pomoč EUSF je 308 milijonov EUR , medtem ko je za regijo Emilia Romagna mejna višina 2,4 milijarde EUR. V Emilii Romagnji je v 10 majskih dnevih padlo toliko dežja, kot je v Sloveniji v enem dnevu.

Tudi v Emili Romagni se je kmalu po dežju na lokaciji pojavila Ursula von der Leyen in napovedala pomoč s strani EU. Italija bo tudi poplave v Emili Romagni prijavila kot regionalno naravno nesrečo. In na italijanskem primeru se velja marsičesa naučiti. Prvič za to, da se primerjata obsega nesreč, ker to utegne pomagati pri argumentaciji nadaljnje pomoči. Kolikor sem uspela poiskati v medijih, se pri škodi v Emilii Romagni operira z oceno okoli 8 milijard EUR. Ne gre špekulirati o višini škode v slovenskih popolavah, ne gre pa izključiti, da EK zaradi primerljivih površin Slovenije in Emilie Romagne predpostavlja, da bo višina direktnih stroškov podobna. Drugič zaradi tega, ker so  naši zahodni sosedje imeli od 2002 (odkar deluje sistem Solidarnostnega sklada pri EU) največ naravnih nesreč, kjer so zaprosili za pomoč EU. Po velikosti je šlo za 6 regionalnih in 5 velikih nesreč. Po tipu nesreč pa 4 potrese, 1 izbruh vulkana  5 poplav in 1 sušo. Do letos so prijavili 11 naravnih nesreč s prošnjami za finančno pomoč.

Največjo nesrečo so predstavljali potresi v obdobju 2016-2017 in tu je Italija uspela s tem, da je dobila še 1,6 milijarde EUR iz kohezije, prav tako pa  so še nealocirana sredstva iz kohezijskega sklada za razvoj (ERDF) usmerili v 95% sofinanciranje gradnje po potresu. Za 95% sofinanciranje gradnje obnove je bila potrebna izredna odobritev EU. Poleg EU virov pa je potem bila odobrena še državna pomoč za začasno neplačevanje davkov zavezancev s potresnih obdobij (tako piše v sporočilu EK izdano 6. 4. 2018). Na tak način so (tako piše v prikazu porabe kohezijskih sredstev na spletni strani kohezijske politike EU) skupaj plasirali 6 milijard  EUR nepovratnih sredstev v obnovo. Ostala obnova se financira s posojili.

Vsekakor  je sofinanciranje obnove v višini 95% nepovratnih sredstev iz kohezije minimalen standard, ki bi ga morala zahtevati tudi Slovenija. O ostalih ukrepih pa bo tehtneje razpravljati po tem, ko bo ugotovljena direktna škoda po poplavah.