Se po tem, ko mu s porazitvijo Rusije ni uspelo “rešiti globalne ureditve in celo demokracije”, Biden še lahko častno izvleče iz ukrajinske vojne?

Tega, da lahko ukrajinska vojska tudi ob vsej možni vojaški podpori Zahoda osvobodi zasedena ozemlja in prežene ruske okupacijske sile, v vladah zahodnih držav ne verjame nihče več. Njihove varnostne službe tega niso verjele niti pred začetkom tako dolgo pripravljane “protiofenzive”. Vendar pa to še ne pomeni, da bo aktualna ameriška administracija (ki dejansko edina vodi to igro na zahodni strani) ukrajinsko vlado začela siliti v mirovna pogajanja z Rusijo. Bidenova administracija je v precepu. Po eni strani ji ustreza, da Ukrajina čim dlje nadaljuje s to neuspešno protiofenzivo in izčrpava Rusijo ter vzdržuje zgodbo o ukrajinskem junaškem boju proti ruskemu zlu. Ruska zmaga naj ne bi pomenila samo signala, da se tovrstne agresije splačajo (kitajska invazija na Tajvan!), pač pa naj bi bila ogrožena globalna ureditev ter celo demokracija. Človeške žrtve na ukrajinski strani (samo v dveh mesecih in pol te protiofenzive jih naj bi bilo 45,000) Bidenove administracije ne zanimajo, saj ne umirajo ameriški vojaki in ni treba nikomur polagati računov (kot je rekel vodja republikancev v Senatu Mitch McConnell, je vojna v Ukrajini najboljša naložba ZDA, saj ob izčrpavanju Rusije ne umirajo ameriški vojaki, medtem ko na ta način ameriška vojska uspešno zamenjuje svojo zastarelo oborožitev, ki jo pošilja v Ukrajino, z novo). Na drugi strani pa nadaljevanje neuspešne ukrajinske vojne v leto 2024 ob, bognedaj, morebitnem ruskem napredovanju, drastično zmanjšuje možnosti demokratov za nov predsedniški mandat in večino v obeh domovih.

Poenostavljeno rečeno, Bidenovi administraciji nadaljevanje neuspešne vojne v Ukrajini ne ustreza, vendar se iz te godlje, ki jo je zakuhala, ne zna, in najbrž tudi ne more več, častno izvleči. Kot pravi Branko Marcetić v odličnem komentarju v Responsible Statecraft (spodaj), pod vprašanjem sta kredibilnost ZDA in Nata. V primeru priznanja neuspeha, se bo ponovno vzpostavljena enotnost vojške zveze sesula, ameriško vodstvo pa bo morda za vselej diskreditirano. Ta nepripravljenost priznati poraz naj bi bil razlog, da so ZDA toliko časa vztrajale v vojni v Vietnamu in Afganistanu. Kakorkoli se bo ameriška avantura v Ukrajini končala, jasno je le, da dlje kot bo trajala ta vojna, večja bo človeška tragedija v Ukrajini, več infrastrukture bo uničeno in težje se bo Ukrajina ponovno pobrala. Paradoksalno, če bi se vojna končala lani marca na osnovi parafiranega mirovnega sporazuma iz Istanbula, bi Ukrajina izgubila manj ozemlja (samo Krim), pol milijona ljudi manj bi umrlo in Ukrajina ne bi bila infrastrukturno in gospodarsko sesuta, pač pa bi lahko že lani prosperirala in se pripravljala na vstop v EU. Na žalost in tragedijo Ukrajine se je Bidenova administracija v svoj stavi grdo zakockala. Ali pač Ukrajino zavestno vrgla v prepad…

Vir: Branko Marcetić, Responsible Statecraft