Če želimo preprečiti (nepotrebno) finančno krizo, morata FED in ECB sporočiti, da bosta prenehala z dvigovanjem obrestne mere

Pretirana deregulacija in slab nadzor v ZDA ob hkratni restriktivni monetarni politiki sta sprožila padec bank Silicon Valley Bank in Signature Bank, kar je izpostavilo precejšnje težave med ameriškimi regionalnimi bankami. Temu je sledilo ponesrečeno ravnanje švicarskih oblasti s Credit Suisse, ki je povzročilo turbulence tudi v evroobmočju zaradi upada zaupanja med bankami. Spodaj je povezava na dobro analizo Erika F. Nielsena, glavnega ekonomista Unicredit banke, ki predlaga, da ECB izboljša svojo komunikacijo glede politike finančne stabilnosti in da glavne centralne banke (predvsem FED in ECB) skupaj napovejo ustavitev nadaljnjega dvigovanja obrestnih mer, vsaj dokler se ta finančni stres ne pomiri. Samo to lahko pomiri finančne trge, da ne zaidejo v podobno paniko kot po propadu Lehman Brothers septembra 2008.

Trgi to zaustavitev dvigovanja obrestne mere pričakujejo že v maju, prav tako začetek zniževanja od takrat naprej. Vprašanje je le, kaj FED vrednoti bolj – boj proti inflaciji ali strah pred finančno krizo.

En odgovor

  1. Yield curve je že nekaj mesecev obrnjena (https://stockcharts.com/freecharts/yieldcurve.php), temu običajno sledi recesija, kar špekulanti dobro poznajo. Krivulja se nato popravi. Valjda ne bom držal 30 letne obveznice, če imajo 1 letne boljši donos. FED in ECB bi morali ‘krivuljo’ narediti spet normalo. Ne vem pa zakaj nisem v zadnjih treh mesecih zasledil nobenega članka na to temo.

    Všeč mi je

  2. Ustavitev dviganja ja, zniževanje ne. Ne, dokler inflacija ne pade pod obrestno mero. 3,5% je čisto sprejemljivo in zgodovinsko gledano nič kaj posebnega. Totalna norost na drugi strani je bila obrestna mera pod 1% celo desetletje. Rezultat je nepremičninski balon. Hvala, boomerji.

    Všeč mi je