Vrhunsko in v sredino. Res, kateri bebec se je spomnil, da so zavarovanci, ki so jih z administrativnim ukrepom sedanjega svetovalca ministra za zdravje izbrisali iz seznama njihovih dotedanjih osebnih zdravnikov, zdaj zato “nepredeljeni” pacienti? Ti zavarovanci se o ničemer niso mogli opredeliti, nihče jih ni nič vprašal, preprosto so jih izbrisali. Zato so “izbrisani” res najboljša oznaka. In morali bi iti v skupinsko tožbo proti državi ter zahtevati tako odškodnino kot to, da jih spet uvrstijo nazaj na spiske. Samodejno.

Kdo si je izmislil izraz neopredeljeni pacienti? Res grozen, žaljiv, odvraten, ponižujoč izraz. Kot ’kolateralna škoda’ – izraz za nedolžne žrtve iraške vojne. Neopredeljeni pacienti – kot da ljudje brez zdravnika sami nočejo imeti zdravnika. Tako so se odločili, veste. Ne jebejo! Dovolj imajo zdravnika! Nočejo ga! Kar vi ga imejte, če hočete! Tako so se opredelili. In seveda, neopredeljeni pacienti – kot da so ljudje brez zdravnika sami krivi, da so brez zdravnika. V tem lahko vidite le razširitev dobro znane neoliberalne logike, po kateri so revni sami krivi, da so revni, in brezposelni sami krivi, da so brezposelni. Mar ne obstaja kak boljši, ustreznejši, resničnejši izraz? Recimo … recimo … recimo – a že vem: izbrisani pacienti! Ali pa kar – izbrisani ljudje. Na kratko: izbrisani. Nekateri so ga te dni pisali v navednicah, a pozabite na navednice – lahko ga mirno pišete brez navednic. Še toliko bolj, ker lahko zdaj v živo in v realnem času – ja, v laboratorijskih razmerah – gledamo, kako izgleda izbris. Izraz neopredeljeni pacienti ljudi brez zdravnika dehumanizira – ne le zato, ker ustvarja vtis, da si zdravnika ne zaslužijo, temveč tudi zato, ker nas odvrača od identifikacije z njihovim problemom. Kaj moremo? Pa bi se opredelili!

Vir: Mladina