Bo Evropa pozimi v temi in mrazu?

Vedno dokaj trezni britanski The Economist je v petek objavil nosilni članek z dramatičnim naslovom “Can Europe keep the lights on this winter?“. Verjamem, da se večina ljudi danes niti približno ne zaveda, kaj se nam lahko zgodi jeseni in pozimi. Sploh tista večina, ki naivno zaupa vodilnim medijem, ki nekritično prenašajo izjave političnih veljakov, da moramo samo še bolj pritisniti na Rusijo s sankcijami na uvoz nafte (in nato še plina) in dobaviti še več orožja Ukrajini, pa se bo situacija sama po sebi uredila. Seveda je zgornja politična narativa absolutno nebulozna, skregana z osnovnimi dejstvi ter neizmerno nevarna. Če nadaljujemo v skladu s to evropsko “strategijo” glede Rusije, če bomo Rusijo še naprej želeli stisniti v kot (s prepovedjo uvoza nafte ali omejitvijo cene plina) ali pa če se bo Putin strateško tako odločil, bo Rusija zaprla plinsko pipo do Evrope, zaradi česar lahko Evropa pozimi konča v temi in mrazu, industrija se lahko večinsko zaustavi, lahko pride do globoke recesije, inflacija bo šla v nebo, v trgovinah se bodo ljudje tepli za kruh, na bencinskih črpalkah pa za litre bencina in nafte. Ali še kaj hujšega.

Zadeva res ni nedolžna. V nadaljevanju zgolj navajam podatke iz The Economista. Da dobite občutek glede pomanjkanja energentov, ki se nam obeta v primeru zaostritve situacije, kamor nas potiskajo ameriški in evropski “voditelji”. Evropske države so se nekaj časa oklepale povečanega uvoza plina iz ZDA ter hkrati polnile skladišča s plinom. Toda v vmesnem času je požar zaprl teksaško podjetje, ki je utekočinjalo naravni plin tudi za Evropo, glavni evropski plinovod Severni tok je padel na 40% kapacitete (ker zaradi sankcij ni turbin iz Kanade). Prvo je odneslo 2.5%, drugo pa 7.5% celotne evropske porabe plina. Grozi nam, da bo  Evropa uspela morda le 60% napolniti skladišča s plinom. Naj ponazorim: EU letno porabi med 400 in 500 milijard kubičnih metrov plina, kapaciteta skladišč znaša 100 milijard kubičnih metrov, medtem ko iz Rusije EU uvozi za več kot 150 milijard kubičnih metrov plina. To pomeni, da lahko zmanjka okrog četrtina vsega potrebnega plina. Pri čemer pa so države v različnem položaju, saj je Nemčija denimo kar 65% odvisna od ruskega plina.

Nadaljujte z branjem

%d bloggers like this: