DA za preprečevanje nasilja in femicidov kot skrajne oblike nasilja nad ženskami

Jasmina Držanič

Pred branjem teksta se naj vsak spomni kakšnega dogodka, ko je bil tako osramočen, da bi se najraje skril v najbolj skrito luknjo in svojo sramoto nekam potlačil in čakal, da vse skupaj mine. Ste imeli v takih obdobjih hudo željo, da bi komu povedali, kaj vam je? No, a sedaj razumete, zakaj so trpinčene ženske po navadi tiho in celo predolgo tiho?

Naša javnost se je vznemirila ob brutalnem umoru v Sevnici, kjer se je storilec po umoru partnerke in mame šestih otrok zglasil na policijski postaji. Prav tako smo se vznemirili ob novici, da je v Grosupljem umrla ženska, ki jo je partner polil z bencinom in nato zažgal. In vemo, da bo treba nekaj storiti. Ker preden se krutost stopnjuje do te mere, potekajo leta trpljenja.

Za začetek poglejmo, kako pojav v naši deželi imenujemo. Najprej smo imeli precej spolno nevtralen izraz družinsko nasilje. V zadnjem času govorimo se uporablja termin intimnopartnerskega nasilja (termin je samorazlagalen). Statistika policije je naslednja (vir: N1 info: » V Sloveniji je bilo v zadnjih petih letih največ primerov intimnopartnerskega nasilja leta 2020, ko so obravnavali kar 1.146 primerov intimnopartnerskega nasilja, kar je 80 odstotkov vseh primerov primerov nasilja v družini, od tega je bil v 1.104 primerih storilec moški.« Ali drugače, vsak dan v letu 2020 je policija povprečno trikrat dnevno iintervenirala zaradi takega nasilja. In lahko ugibamo, koliko nasilja policija ni mogla zaznati, ker ni bilo prijave.

Evropski inštitut za enakopravnost spolov (European Institut for Gender Equality – EIGE) spremlja pojave nasilja nad ženskami. V svojih statistikah uporabljajo pojem femicid. Njihova statisika za Slovenijo (zadnji podatki so iz leta 2018) je naslednja (graf).

Femicid 1

V naslednjih letih je bilo takole: 2019 zabeležili 4 takšne primere, v letu 2020 smo jih zabeležili 7, v letu 2021 pa 8 (Vir: Jasna Podreka, SOS telefon).  To pomeni, da nasilje vseh oblik narašča in v končnici je več najbolj tragičnih zaključkov. 4 ženske na milijon prebivalcev so žrtve femicida. Pa dajmo korak izven številk: Lani je v Sloveniji umrlo 8 žensk, ki so, preden so umrle, verjetno vrsto let prenašale verbalno nasilje, bile ničkolikokrat posiljene in pretepene, bile izpostavljene ljubosumju in grožnjam in to je vse kulminiralo v končnem nasilnem dejanju.

Gremo nazaj na številke v kontekstu EU?  Pričujoči graf pokaže, da ima Slovenija šesti najnižji delež femicidov v EU. Vendar je treba to brati z rezervo, ker imajo države različne zajeme podatkov. Ampak če kje, bi morali tule ugotoviti, da to, če je država v zlati sredini, preprosto ne sme zadoščati.

Femicid 2

Nasprotno, osnovni cilj mora biti, da se te številke nižajo. In tu se velja zgledovati pri državah, kjer so v politikah zaščite žensk boljši. Najboljše rezultate ima vsekakor Španija. Država je v 45 letih, ko so izšli iz diktature, sistemsko opravila z mačizmom. In se zaveda, da ta boj ni nikoli končan. Leta 2021 je bilo v Španiji s 47,5 milijona prebivalcev 43 femicidov. Če to alociramo na milijon prebivalcev, je v Španiji 4 krat manj femicidov na prebivalca kot v Sloveniji. Španska javnost je s tem rezultatom zelo nezadovoljna. Tudi so z letošnjim letom razširili definicijo femicida , nadaljujejo pa s sistemskimi ukrepi za preprečitev femicidov. Ugotavljajo tudi, da je mreža podpornih služb relativno močna v mestih, na podeželju pa je slabše.

V Sloveniji moramo še veliko storiti. Po tragediji v Sevnici se je odkrilo, da se je družina velikokrat selila in da se je glavni nasilnež v družini odločil za selitev vselej ko je CSD odprl primer pri njihovi družini. Ker sistem CSD ni povezan, so vsakokrat zadevo odpirali na novo. Pa najbrž ne zato, ker se zaposleni po CSD s primerom niso ukvarjali, temveč zaradi obscenega varčevanja pri informatiki.  Mimogrede, a si še kdo upa zastaviti vprašanje, zakaj je nesrečnica to prenašala in ni prijavila nasilja? Vse jasno?

Z drugimi besedami, že osnovna javna mreža ni zmogla ustrezno umestiti nasilja, imajo posledično tudi ostale podporne službe manj manevrskega prostora.

EIGE za Slovenijo ugotavlja naslednje:

  • ni posebne definicije nasilja v partnerstvu (intimate partner violation) – imamo samo družinsko nasilje,
  • ni opredeljenih načinov nasilja v partnerstvu: verbalno, spolno, ekonomsko, fizično nasilje,
  • ni koordinirane institucionalne spremljave nasilja v partnerstvu in posledično ni koordiniranega institucionalnega preprečevanja nasilja v partnerstvu.

Kar na svojevrsten način vodi v to, da sistem za preprečevanja nasilja nad ženskami ni učinkovit. Premalo je konstantnega dela podpornih institucij, premalo je razumevanja o nujnosti preprečevanja nasilja, premalo je ozaveščanja o zavržnosti nasilja.  Posledično je tudi premalo sistemskih rešitev, kot so:

  • Krovni zakon za preprečevanje nasilja v družini; namesto tega so vsebine parcialno regulirane v posameznih zakonih, zato je večja možnost, da ni usklajenega medresorskega dela.
  • Ni posebne brezplačne klicne številka za prijavo družinskega nasilja, ki se ne izpisuje na telefonskih računih. Pri nas človek v stiski pokliče številko 112 (klicni center uprave za zaščito in reševanje) in tam nas prijazni operaterji, po tem, ko povemo, v čem je težava, preusmerijo na ustrezno številko. Kar funkcionira, če relativno mirno povemo, zakaj smo poklicali. Težko predstavljivo pa je, kako bi ženska, ki jo partner tepe, sredi pretepa lahko počakala do tega, da jo operater ustrezno preusmeri. V Španiji imate dobesedno na vsakem vogalu, na vsakem avtobusu in trafiki, skratka povsod, obvestilo za posebno klicno številko 016, ki je namenjena samo za prijavo nasilja v družini. Tudi mi bi morali imeti tak klicni center, da bi policija hitreje odreagirala. SOS telefon preprosto ni zadosti.  
  • Premalo je zatočišč za žrtve in oblik pomoči za akutno pomoč žrtvam in tudi podpornega sistema za to, da se žrtve lahko osamosvojijo. Skratka, če nesrečnica z otroki uspe priti do varne hiše, je potrebno veliko dela, da si opomore in da se opomorejo tudi otroci. In to vključuje tudi pomoč pri zaposlitvi, pa prešolanju otrok, pa zagotovitev novega osebnega zdravnika. S temi postopki imamo državljani že brez hude stiske veliko dela, težko predstavljivo je, kako se tega loti ranjena družina.
  • Ni sistemskega sodelovanja med CSD in društvi, ki bi delala na promociji preprečevanja nasilja in sistemsko preprečevanje nasilja. Tu je ključno, da se v promocijo vključijo tudi nevladne organizacije. Slovenska civilna družba je močna in tu je veliko možnosti, da bi se vključila.
  • Premalo je vsebin o zavržnosti nasilja v šolskih izobraževalnih programih– preventiva se začne z edukacijo mladih. Hkrati pa je premalo stalne komunikacije o tej temi v medijih in celotni javnosti. Tu je še veliko rezerve.

Nova koalicija si bo morala med naloge postaviti tudi to, da bo sprejela  krovni zakon (koordinacija ministrstva za delo, družino in enake možnosti, notranjega ministrstva in ministrstva za pravosodje) o preprečevanju družinskega in partnerskega nasilja. Zakon bo moral  definirati oblike nasilja, sistem podpornega okolja za žrtve (vključujoč delo nevladnih organizacij s tega področja), sistem informiranja in poročanja in tudi financiranja aktivnosti za preprečevanje nasilja. Smiselno s tem zakonom se dopolni tudi kazenska zakonodaja. Sprejetje zakona bi se moralo zgoditi najkasneje v prvi polovici 2023. To pa zaradi tega, da bi se sredstva za te aktivnosti lahko v proračunu pojavila najkasneje v letu 2024. Prav tako bi morali skozi vsebine Evropskega socialnega sklada in tudi druge EU vire najti dodatna sredstva za izvajanje vseh aktivnosti.

V Demokratični alternativi preprečevanju nasilja nad ženskami posvečamo posebno pozornost. V program smo vključili dva sistemska ukrepa:

  • Ukrep 4: Preprečevanje nasilja nad ženskami – partnersko nasilje
    • Kako: Sprejetje krovnega zakona o preprečevanju nasilja nad ženskami – partnerskega nasilja
    • Kdaj: Prva polovica 2023.
  • Ukrep 5: Preprečevanje verbalnega in spolnega nadlegovanja žensk
    • Kako: Sprejetje resolucije z definicijo verbalnega nasilja do žensk in spolnega nasilja nad ženskami
    • Kdaj: Do konca 2022, od leta 2023 začetek promotivnih akcij osveščanja.
%d bloggers like this: