Aktivirati mrtve milijarde na bankah

Kot ugotavljamo v Programski platformi za razvojni preboj, ki jo bomo objavili naslednji teden, ima Slovenija precejšen manjko na področju dostopnosti stanovanj za mlade in socialno ogrožene, oskrbovanih stanovanj in socialne infrastrukture ter velik izziv glede razogljičenja prometa in energetike. Hkrati pa ima ogromen neizkoriščen potencial v obliki mrtvih vlog varčevalcev na bankah. Aktiviranje slednjih lahko bistveno pripomore k reševanju teh problemov.

Eden izmed glavnih problemov za mlade in socialno ogrožene skupine je danes nedostopnost stanovanj. Tako do lastniških kot do najemnih. Še posebej pereč je problem v Ljubljani, kjer ostaja veliko mladih po zaključku študija, medtem ko se sklad lastniških in najemnih stanovanj bistveno počasneje povečuje. Po podatkih SURS je od leta 2010 število ljubljanskih gospodinjstev naraslo za več kot 10 tisoč, medtem ko je bilo v tem času zgrajenih le okoli 4 tisoč stanovanj.

Stanovanj v prestolnici se gradi premalo, velik del tistega, kar se zgradi, pa je luksuzno. Povprečna velikost novograjenih stanovanj v Ljubljani je v minulem desetletju znašala krepko čez 100 kvadratnih metrov. S tem ne bi bilo nič narobe, če bi se zaradi selitev premožnejših v nove kapacitete stare vračale nazaj na trg najemnih oziroma lastniških stanovanj. A ta proces očitno ne teče po pričakovanjih, kar se odraža v slabi ponudbi. Po ocenah naj bi bilo pri nas nezasedenih kar 20% stanovanjskih kapacitet. V Ljubljani je po ocenah Ministrstva za okolje in prostor takih stanovanj okoli 25 tisoč.

Cene stanovanj so do danes rasle bistveno hitreje od plač, in nič ne kaže, da bi se trend kdaj obrnil. V skladu s tem trendom, se bo problem za mlade in socialno ogrožene skupine samo še stopnjeval.

Na drugi strani imamo problem pomanjkanja prostih postelj v domovih za ostarele. Po podatkih Skupnosti socialnih zavodov Slovenije naj bi imelo trenutno skupno 26 tisoč starejših aktivne prošnje za sprejem v dom, od tega je 12 tisoč prošenj urgentnih. Podoben problem je pri oskrbovanih stanovanjih.

Trg seveda lahko pomaga pri reševanju teh težav, vendar pa, kot vidimo, pri tem ni prav učinkovit. Zato je potrebna javna intervencija. S kolegi predlagamo ambiciozen program za reševanje tega problema. Predlagamo program gradnje 10 tisoč novih stanovanj, 4 tisoč novih postelj v DSO-jih in 200 novih oskrbovanih stanovanj do leta 2026. Hkrati predlagamo zagotavljanje dostopa do neprofitnih stanovanj, zagotavljanje nakupa stanovanj po netržni ceni ter subvencioniranje obrestnih mer pri prvem nakupu stanovanj.

Kako velik je ta finančni zalogaj? Predpostavimo, da je (1) povprečni strošek gradnje za srednji kakovostni razred 2.200 EUR/m2, (2) velikost stanovanja 60 m2, (3) 40% letno zgrajenih stanovanj se proda na trgu po stroškovni ceni, povečani za 6% donos, preostalih 60% zgrajenih stanovanj pa povečuje stanovanjski sklad, pri čemer se ta stanovanja dajejo v najem po neprofitni najemnini, (4) prihodki od najemnin 3% letno od novozgrajene stroškovne cene stanovanj, (5) stroški obresti 2% letno in ročnost zadolževanja 20 let, (6) tri postelje na sobo v DSO (7) stroški vzdrževanja nepremičnin 0.5% letno od vrednosti stanovanj. Skupna proračunska vrednost tega programa znaša malenkost več od 1,5 milijarde evrov. Veliko?

Ja, če razmišljate iz vidika državnega proračuna, saj bi to pomenilo skoraj 400 mio evrov dodatnih letnih izdatkov proračuna. Če pa k reševanju problema pristopite tako, da združite Stanovanjski sklad z delom DUTB, ki upravlja s stanovanji ter temu skladu omogočite financiranje prek izdaje stanovanjskih obveznic na 10 ali 20 let, se program finančno pokrije. In še več, s tem programom lahko Stanovanjski sklad nadaljuje tudi v prihodnje in upravlja z velikim fondom novih stanovanj za prodajo na trgu in za neprofitni najem.

Zdaj pa k še lažjemu problemu. Slovenska gospodinjstva imajo na bankah več kot 25 milijard evrov vlog, pri čemer pa banke dosegajo rekordne ravni presežne likvidnosti. Denimo lani je likvidnostni presežek nad regulatorno zahtevo znašal 10,5 mrd evrov. Varčevalci prihranke puščajo na računih pri bankah, te pa jih ob zmanjšanem kreditiranju usmerjajo predvsem na račune k centralni banki, kjer se visoka presežna sredstva obračunavajo po negativni obrestni meri. Banke se zato skorajda otepajo bančnih vlog, saj si lahko denar pri ECB sposodijo po ničelni obrestni meri, zato so uvedle ležarine na vloge komitentov nad 100 tisoč evrov.

Po analizi Banke Slovenije so te bančne vloge dokaj enakomerno porazdeljene. 96% komitentov ima vloge do 50 tisoč evrov, ki skupaj tvorijo več kot 13,5 milijard evrov. Le 1% komitentov ima vloge nad 100 tisoč evri oziroma skupaj okrog 5 milijard evrov.

Ta presežna likvidnost je mrtev kapital v bilancah bank. Lahko ga aktiviramo za družbeno koristen namen. Denimo za stanovanjske obveznice na 10 ali 20 let z 1.5 ali 2% obrestno mero. Koristi od tega so trojne. Prvič, izgradili bomo potrebna stanovanja za mlade in socialno ogrožene ter za ostarele. Drugič, varčevalcem bomo omogočili vsaj nek zaslužek na njihove prihranke. In tretjič, če enako naredimo denimo tudi za infrastrukturne in energetske obveznice, bomo omogočili večjo stabilnost dolga slovenske države. Domači investitorji v krizi ne pobegnejo. Seveda pa je treba obveznice izdati prek domačih bank in po ustrezno nizkih lotih.

Se vam ta stanovanjski program še vedno zdi misija nemogoče? Ne, edini problem je v naših glavah. Ne vidimo rešitve, ki jo imamo pred nosom.

_____________

* Izvorno objavljeno v Dnevniku

%d bloggers like this: