Vprašanje seveda ni “doklej”, pač pa “zakaj”. Odgovor je v enem stavku: Ker je za Nemčijo trg višegrajske četverice, predvsem Poljske, zelo pomemben, pomembnejši od francoskega in zato bo Nemčija na Svetu EU še naprej gledala skozi prste Morawieckemu in Orbanu. Daljši odgovor pa je v spodnjem komentarju Sławomirja Sierakowskega.

Arguing in support of such conditionality, Dacian Cioloş, the leader of the centrist Renew Europe group, claims that, “This is not aimed against Hungary nor against Poland or any other member state.” Rather, the point is to “ensure that European money no longer finances governments which continuously turn their backs on our fundamental values on a daily basis.”

But it is no secret that in both Hungary and Poland, EU funds are systematically used to finance political or private corruption and fund handouts to political cronies. The most recent example is the takeover of Hungary’s last independent news website, read by millions of Hungarians. Moreover, the governments led by Fidesz in Hungary and Law and Justice (PiS) in Poland are among the least inclined to show solidarity when it comes to accepting refugees or supporting the European Green Deal. Poland, for example, is the only EU member state that has refused to adopt a “net-zero carbon” target for 2050.

Nadaljujte z branjem→

Ta teden je ameriški Bureau of Economic Analysis (BEA) objavil podatek, da je ameriški BDP v drugem četrtletju (Q2) upadel na letni ravni za 32.9%. Ta podatek je seveda šokanten. Prevzela ga je večina medijev in praktično skoraj nihče v medijih tega podatka ni problematiziral.

Problem pa je seveda v podrobnostih: in sicer, prvič, dejansko je ameriški BDP v drugem četrtletju (glede na prvo!) upadel le za 9.5%, in drugič, ta upad BDP v drugem četrtletju je “anualiziran“, pri čemer ta preračun predvideva, da bi se vsako naslednje četrtletje BDP zmanjšal za dodatnih 9.5% glede na prejšnje četrtletje.* In tako pridemo do modrih stolpičev v spodnji sliki, ki kažejo ta šokantni upad BDP na letni ravni (vključno s Q1 2021) za skoraj 33%.

Nadaljujte z branjem→

Ne se zgražat…

Ko so se pred desetimi dnevi končala maratonska pogajanja med članicami v Svetu EU glede razreza 7-letnega proračunskega okvirja EU in posebnega sklada za okrevanje, so vsi voditelji držav nemudoma sporočili domov, da je prav njihova država zmagovalka pogajanj. Vsi so bili videti srečni z izidom pogajanj. Tako “varčna četverica”, ki je bila nasploh proti kakršnimkoli nepovratnim subvencijam, tako tisti, ki so slednjih dobili manj, kot je bilo predvideno v predlogu Komisije, kot tudi Nemčija in Francija. Še nasmeh predsednice Evropske komisije se je zdel ne preveč grenak.

Takšno zadovoljstvo vseh nad izpogajanim je seveda možno samo v primeru povečane vsote, ki se deli. V tem primeru se je ob 1,074 milijardah evrov 7-letnega proračuna pač delilo dodatnih 750 milijard evrov, namenjenih za okrevanje po pandemiji. Tukaj že v osnovi ne more biti veliko osmoljencev, pač pa so razlike lahko samo v stopnji zadovoljstva posameznih članic. In razlike so v stopnji zadovoljstva nad tem, kar je predlagala Komisija in kar je bilo na koncu dogovorjeno. In prav glede slednjega imamo zunanji opazovalci lahko največ pomislekov.

Nadaljujte z branjem→