V podporu Kordeževemu komentarju Ali nas je Češka res prehitela? in z namenom dodatne ilustracije spodaj navajam nekaj podatkov Eurostata o distribuciji dohodka v obeh državah (tukaj je vir podatkov). Iz Binetovega komentarja sledi, da se nam Češka v zadnjih letih (predvsem zaradi našega katastrofalno slabega menedžiranja posledic finančne krize po letu 2008) resda približuje, vendar zaostaja po absolutnih dohodkih na prebivalca, medtem ko nas je po pariteti kupne moči že prehitela.

Kordež je sicer pokazal, da se zadeve spremenijo, če upoštevamo razdelitev ustvarjenega BDP med zaposlene in lastnike kapitala, saj naši zaposleni še vedno dobijo precej več (tako v evrih kot po pariteti kupne moči). Vendar pa tukaj velja opozoriti še na distribucijo teh dohodkov znotraj populacije. Kot veste, je statistika hecna reč: če eni jedo samo meso, drugi pa samo kislo zelje, v statističnem povprečju vsi jemo segedin golaž. Zato je treba pogledati nekoliko globlje, kako se povprečni BDP na prebivalca porazdeli med prebivalstvom. Povprečni BDP na prebivalca je lahko zelo visok, vendar če je njegova porazdelitev zelo neenakomerna, bo tistim v spodnjem delu distribucije šlo bolj slabo (kislo zelje), tistim zgoraj pa odlično (meso).

Prva slika kaže medianski neto dohodek oziroma višino dohodka, ki ga dosega vsaj polovica prebivalstva. Merjen je v standardu paritete kupne moči PPS (upoštevanje ravni cen oziroma koliko lahko kupimo za dohodek). Slika kaže, da je ne glede na to, da je povprečni BDP na prebivalca po PPS na Češkem zadnja leta že višji, medianski neto dohodek gospodinjstev pri nas krepko višji – za več kot 2,500 PPS. Kar govori o tem, da so dohodki polovice prebivalstva pri nas (po kupni moči) krepko višji kot na Češkem, čeprav je tam povprečni BDP na prebivalca (tudi po kupni moči) višji. Pri nas so bodisi dohodki nekoliko bolj enakomerno porazdeljeni ali pa imamo močno socialno državo.

To velja ne glede na izobrazbeno raven:

Kljub temu, da ima Češka 12 milijarderjev, Slovenija pa (vsaj uradno) nobenega, pa so razlike v porazdelitvi dohodkov med obema relativno majhne. Spodnja slika kaže, da pri nas spodnjih 60% prebivalstva po dohodkih dobi 43.5% celotnega dohodka, na Češkem pa le za 0.6 odstotne točke manj. Slovenija, Češka in Slovaška spadajo med države z najbolj enakomerno porazdeljenimi dohodki v EU, blizu jim od bolj razvitih članic pride le Finska.

Isto zadevo lahko predstavimo tudi kot standardno (Kuznetsovo) razmerje med deležem dohodka, ki ga dobi zgornjih 20% prebivalcev in spodnjih 20% prebivalcev po dohodkih. EU-28 povprečje znaša 5.1-kratnik – torej zgornjih 20% prebivalcev dobi 5.1-krat več dohodka od spodnjih 20% prebivalcev. V Bolgariji to razmerje znaša več kot 8-kratnik, podobno tudi v Romuniji, zato se ni čuditi pogostim protestom v obeh državah proti korupciji. Na Češkem in v Sloveniji znaša to razmerje 3.5 (najnižje v EU). Razlike med državama torej niso velike, kljub razlikam v številu milijarderjev. Drugače rečeno, očitno niso razlike v distribuciji dohodkov tiste, ki izboljšujejo dohodkovni položaj spodnje polovice prebivalstva v Sloveniji.

Poglejmo torej, kje nastaja ta pozitivna razlika za Slovenijo. Spodnja slika kaže na veliko moč socialne države v Sloveniji, ki preprečuje, da ne pride do razslojevanja. Pri nas država oziroma naš socialni sistem prek socialnih transferjev in pokojnin krepko pomaga pri izboljševanju dohodkov spodnje polovice prebivalstva – na ravni povprečja EU in tudi same Danske. Češka socialna država je bistveno manj radodarna. Bolj razvita socialna država torej dela to razliko oziroma dviguje medianski dohodek v Sloveniji krepko nad raven češkega.

Podobno kažejo tudi Ginijevi kazalci neenakosti. Češka in Slovenija sta na podobni ravni po neenakosti po tržnih dohodkih (43.7 proti 43.1), nato pa Slovenija nekoliko bolje popravi to neenakost s socialnimi transferji in pokojninami, tako da se razmerje spremeni v 24.5 proti 23.7 v korist Slovenije (nižji Ginijev koeficient kaže nižjo neenakost v porazdelitvi dohodkov).

Spodnja slika to še dodatno ilustrira. Kaže, da Slovenija prek transferjev krepko bolj izboljšuje dohodek spodnji polovici gospodinjstev kot Češka – Slovenija letno doda za dobrih 2,000 PPS, Češka le za okrog 1,000 PPS. Slovenija je po tej izdatnosti transferjev na ravni povprečja EU, pa tudi Danske, Češka pa (skupaj z Romunijo in Portugalsko) na samem repu EU-28.

Torej kljub pomanjkanju milijarderjev gre slovenskim gospodinjstvom relativno dobro glede na Češko. Seveda tudi po precejšnji zaslugi slovenske socialne države in pokojninskega sistema. Mnogim seveda ta zgodba ne bo prav všeč in bi raje češko…