Tudi Alan Kruger, nedavno tragično preminuli ekonomist trga dela, je imel glede delovanja trga dela podobno stališče: normalna situacija na trgu dela je, da deluje nepopolno (iz učbeniškega vidika) in učbeniška predpostavka popolne konkurence je dejansko deviacija od te normalne nepopolnosti trga dela. In nič drugače ni na ostalih trgih. Generacijam bodočih poslovnežev na ekonomsko-poslovnih šolah delamo veliko škodo, ko jim ekonomijo predstavimo iz stališča popolne konkurence, namesto iz vidika dejanske konkurence v svetu, ki je pri vseh proizvodih in storitvah, ki zahtevajo visoka vlaganja, običajno oligopolna ali monopolna (na lokalnem trgu pa nasploh), pri ostalih proizvodih in storitvah pa Pareto monopolistična (lognormalna porazdelitev).

Popolna konkurenca je škodljiv učbeniški mit. Pa ne zato, ker prodaja iluzijo, pač pa, ker zavaja tako poslovneže in politike, kot medije in širšo javnost, da nas “liberalizacija trga” in “deregulacija trga” vodita bližje k (učbeniško superiorni) popolni konkurenci. V bistvu pa liberalizacija in deregulacija vodita k oligopolizaciji ali celo monopolizaciji posameznih trgov oziroma panog. Če ne verjamete, si poglejte primer roaminga v mobilnih telekomunikacijah znotraj EU, kjer nobena liberalizacija dostopa na tuje trge ali deregulacija pogojev delovanja, kljub dolgim prehodnim obdobjem, nista vodili k učinkovitejši konkurenci, ki bi znižala cene. Potrebna je bila ostra regulacija s strani Evropske komisije, ki je na silo (postopno) znižala cene gostovanja v tujih omrežjih. Za to, da lahko na dopustu na Hrvaškem brez slabe vesti surfate na mobilnih telefonih in gledate filme na tablicah, se morate zahvaliti ostri regulaciji in ne liberalizaciji trga.

Vir: Larry Mishel

Večina komentatorjev, ki poudarjajo, da so po finančni krizi iz 2008 ZDA prav zdaj zabeležile najdaljšo kontinuirano ekonomsko ekspanzijo v zgodovini, seveda pozabaljajo na pomembno dejstvo: ta ekspanzija je bila bazirana na konstantni steroidni terapiji. Najprej fiskalni stimulus (od začetka 2009), nato (in hkrati) 3 runde kvantitativnega sproščanja monetarne politike, in na koncu še Trumpova davčna stimulacija. Vse tri stimulacije v zadnjem desetletju so zgodovinsko največje po 2. svetovni vojni.

Nova zanimiva knjiga na mojem kindlu:

Over the past fifty years, the way we value what is ‘good’ and ‘right’ has changed dramatically. Behaviour that to our grandparents’ generation might have seemed stupid, harmful or simply wicked now seems rational, natural, woven into the very logic of things. And, asserts Jonathan Aldred in this revelatory new book, it’s economics that’s to blame.

Licence to be Bad tells the story of how a group of economics theorists changed our world, and how a handful of key ideas, from free-riding to Nudge, seeped into our decision-making and, indeed, almost all aspects of our lives. Aldred reveals the extraordinary hold of economics on our morals and values. Economics has corrupted us. But if this hidden transformation is so recent, it can be reversed. Licence to be Bad shows us where to begin.

Vir: Amazon