Kje minimalna plača najbolj boli?

V zvezi z zakonskim predlogom o dvigu minimalne plače za 33 evrov (s 638 na 667 evrov), se je prejšnji teden bučno oglasil Marjan Trobiš, predsednik Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS), sicer pa direktor podjetja Boxmark Leather, in sicer: da bi povišanje minimalnih plač povzročilo “enormne dvige stroškov dela v podjetjih”, “onemogočalo poslovanje in zagotavljanje delovnih mest”.

Marjan Trobiš ima po svoje prav, dvig minimalne plače bi res utegnil prizadeti podjetja in dejavnosti, ki svoj poslovni model utemeljujejo na izjemno nizki ceni delovne sile. In Trobiš je aktiven v dejavnosti, v kateri je bilo lani skoraj petina vseh zaposlenih v najnižjem plačnem razredu okrog minimalne plače. Toda ključno vprašanje tukaj je, ali je dvigovanje minimalne plače problem same minimalne plače ali pa poslovnega modela “njegovega” in drugih podjetij v posameznih panogah?

Nadaljujte z branjem

Intervju: Ekonomija kot znanost

Dvomim sicer, da vas to zanima oziroma toliko zanima, da bi poslušali 40+ minut intervjuja z menoj na temo, ali je ekonomija znanost. Če pač, spodaj je intervju v Trombi, ki ga je z menoj slaba dva tedna nazaj naredila Ina Petrič. In vprašanja so tukaj morda celo boljša od odgovorov.

Ne ekonomski, pač politični (kulturni) razlogi za porast populizma?

Andrés Velasco, nekdanji čilski minister za finance (v socialistični vladi!), trenutno pa dekan na London School of Economics and Political Science, je v kolumni v Project Syndicate konsistentno razvil tezo, da ne velja popularna razlaga, da so za sedanji porast (predvsem desnega) populizma krivi ekonomski razlogi, pač pa politični (v sferi kulturne revolucije). V podporo citira nekaj študij, ki naj bi kazale, da so za ekstremne volilne izide krivi predvsem nizka izobrazba in status oziroma kulturni vzorci ljudi (stališča do rasizma in migracij), ne pa nizka rast ali izpostavljenost tuji konkurenci.

Shortly after the US presidential election in 2016, statistics guru Nate Silver noted that Hillary Clinton improved on Barack Obama’s 2012 performance in 48 of the country’s 50 best-educated counties. And Clinton lost ground relative to Obama – by an average of 11 percentage points – in 47 of the 50 least-educated counties. “Education, Not Income, Predicted Who Would Vote For Trump,” Silver concluded.

Since then, hundreds of regressions have been run attempting to sort out what kinds of people voted for Trump or for Brexit in the UK. The title of one influential recent paper summarizes the debate: “Status threat, not economic hardship, explains the 2016 presidential vote.” So does the title of another: “Vote Switching in the 2016 Election: How Racial and Immigration Attitudes, Not Economics, Explain Shifts in White Voting.”

Nadaljujte z branjem

Weekend reading