Kdo je Miru Cerarju miniral 2. tir – predvsem sam (4. del)

Stanko Štrajn

Vlada Mira Cerarja je že marca 2016 s sklepom o ustanovitvi ustanovila družbo 2TDK d.o.o., ki naj bi prevzela vlogo investitorja izgradnje drugega tira Divača – Koper na podlagi podeljene koncesije za izgradnjo in upravljanje drugega tira in sicer brez javnega razpisa. Po ustanovitvi 2TDK je Vlada ugotovila, da je podelitev koncesije brez javnega razpisa po veljavnih predpisih EU in Slovenije, ki urejajo javna naročila možno le na podlagi posebnega zakona. Zato je Vlada predlagala, Državni zbor pa sprejel, Zakon o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača – Koper (ZIUGDT), ki pa zaradi razveljavljenega referenduma še ni stopil v veljavo in je možno, da tudi nikoli ne bo, če bo na ponovljenem referendumu večina volivcev glasovala proti uveljavitvi tega zakona. Možno je, da bi pred izvedbo referenduma Državni zbor ta zakon razveljavil, vendar glede na trdovratno ignoriranje strokovne kritike pravnikov, inženirjev in ekonomistov civilne družbe, ni realno pričakovati, da bo Miro Cerar spregledal svoje zmote in delal v prid Sloveniji in njenim državljanom.

V postopku sprejemanja ZIUGDT je skupina kvalificiranih ekonomistov in pravnikov na čelu z Jožetom Damijanom na obravnavi predloga vladnega zakona delovnim telesom Državnega zbora in nekaterim poslanskim skupinam obrazložila in jasno pokazala na notranje kontradiktornosti in nesmiselnosti predloga ZIUGDT. Strokovna javnost civilne družbe je v konstruktivnem duhu in v dobri veri brez kakršne koli nagrade pripravila predlog zakona, ki bi za razliko od vladnega zakona omogočil pričetek gradnje nujno potrebnega drugega tira na podlagi in v skladu z veljavnimi sistemskimi predpisi, ki urejajo gradnjo in upravljanje slovenskih železnic. Predlog zakona je bil tudi opremljen z vsemi zahtevanimi elementi in obrazložitvami v skladu s poslovnikom Državnega zbora. Ta predlog zakona je v proceduro vložil kot svoj predlog nepovezani poslanec Andrej Čuš, vendar je Cerarjeva vlada s pomočjo predsednika državnega zbora Milana Brgleza, podpredsednika SMC, procesno uspela dober predlog zakona civilne družbe zaustaviti in ga prehiteti s svojim zakonom, zaradi česar je Državni zbor obravnaval le vladni predlog zakona. Dobronamerno predlagan predlog zakona strokovnjakov nevladne stroke pa tako sploh ni prišel v obravnavo.

Poslanci Združene levice so v postopku sprejemanja ZIUGDT vložili predlog amandmajev s katerimi bi odstranili nekatere nesmiselne in škodljive določbe, tako da bi zakon omogočil pričetek del brez madžarske udeležbe in sicer tako, kot se tudi sicer v Sloveniji gradijo železnice. Tudi ta poskus izboljšanja zakona in črtanje nekaterih spornih navedb je bil v Državnem zboru s strani koalicije in desne opozicije zavrnjen.

ZIUGDT podeljuje podjetju 2TDK koncesijo brez javnega razpisa, kar bi bilo možno, če bi 2TDK ostal v več kot 80% lasti Slovenije. Ker pa ZIUGDT določa tudi vstop v lastništvo 2TDK zalednim državam (to je Madžarski), koncesije brez javnega razpisa ni mogoče podeliti družbi, ki bo v 50% lasti Madžarske. Tudi ni mogoče pripraviti investicijskega programa, dokler Državni zbor ne ratificira meddržavne pogodbe z Madžarsko o njenem vlaganju v 2TDK. Pod kakšnimi pogoji bi Madžarska prevzela solastništvo v 2TDK javnost ne more vedeti, ker so pogoji državna skrivnost o kateri so seznanjeni samo Miro Cerar in njegovi zaupniki na čelu z državnim sekretarjem Juretom Lebnom in ministrom Petrom Gašperšičem. Dokler ni razrešen status investitorja 2TDK in dokler ta nima sprejete finančne konstrukcije za vodenje te investicije, gotovo ne bo možno črpanje že odobrene finančne udeležbe iz EU skladov, še manj pa bo možno pridobiti manjkajoča sredstva s krediti EIB in drugih bank, s katerimi bi naj pokrili razliko med celotno vrednostjo investicije in vsoto vložka Slovenije, Madžarske in EU skladov.

Trenutno ni mogoče vedeti, kako bo Slovenija zgradila drugi tir Divača – Koper, a z gotovostjo vemo, da tudi če bo ZIUGDT po referendumu stopil v veljavo, po tem zakonu, če le ta ne bo spremenjen, ali razveljavljen, gradnja ne more steči. Po ZIUGDT lahko porabimo le 200 milijonov iz slovenskega proračuna, kar zadošča le za pripravljalna dela, kritje stroškov in-house (notranjega) inženirja DRI d.o.o., ki opravlja inženirsko vodenje projekta na podlagi neposrednega naročila, nekatere geološke raziskave, številne študije, propagando, predstavitvene animacije in makete.

Če upoštevamo, da Miro Cerar ni inženir in tudi ne ekonomist, pa ne moremo spregledati, da je doktor prava. Gotovo je predlog zakona prebral, preden ga je posredoval v Državni zbor v sprejem in ob vseh kritikah in pomislekih, ki jih je bil ZIUGDT deležen, bi kot pravnik moral in mogel pretehtati koliko je ta predlog zakona realen, ali bo po njem sploh možno graditi in predvsem kakšne bodo škodne posledice tega notranje kontradiktornega zakona, ki nedvomno ne daje podlage za vodenje investicije. Bojim se, da ZIUGDT omogoča negospodarno porabo denarja, kot nam je to dokazala maketa drugega tira Divača- Koper, ki pa je žal ne moremo več videti, ker je vlada to maketo, s katero je Direkcija za infrastrukturo na čelu z Damirjem Topolkom osramotila predsednika vlade Mira Cerarja, že skrila.

Če upoštevamo, da je bil predsednik vlade glede tehničnih in ekonomskih vprašanj zaveden s strani svojih zaupnih sodelavcev in je glede teh vprašanj njegova napaka le to, da je zaupal svojim svetovalcem, pa je glede pravnih vprašanj nemogoče predpostavljati, da je pač nekomu nasedel.

Ne, kot pravnik je vedel, kakšen zakon predlaga in prav takšen zakon je hotel, sicer ne bi še po sprejeti sodbi Vrhovnega sodišča izjavil, da je sodba Vrhovnega sodišča kaplja čez rob. Če Miro Cerar še sedaj ni spregledal, je jasno, da vsaj glede pravne ureditve gradnje drugega tira noče spregledati in je raje odstopil, kot da bi priznal svojo napako in zaslepljenost. Z odstopom je Miro Cerar prevzel nase odgovornost za škodljivo vodenje projekta drugega tira Divača – Koper. Ali je ta prevzem odgovornosti posledica dejstva, da s svojim prevzemanjem odgovornosti skuša prikriti odgovornost svojih podrejenih sodelavcev, ne moremo vedeti. Vsekakor pa upamo, da bo nekoč moralnost in etika prevladala nad preračunljivostjo in sprenevedanjem in da nam bo prave razloge svojega ravnanja Miro Cerar nekoč sam razkril.

Ne glede na dosedanje ravnanje upam, da bo Miro Cerar sprejel dobronamerno kritiko, in priznal tudi svoje napake pri nestrokovnem in netransparentnem vodenju projekta izgradnje drugega tira Divača – Koper.

Če bo Miro Cerar kdaj spregledal, kdo preprečuje gradnjo drugega tira Divača – Koper, bo moral predvsem spoznati, da je to gradnjo še največ miniral osebno sam, s svojimi ravnanji v času njegovega vladanja.

One response

  1. Spoštovani,
    rad preberem Vaše komentarje in mnenja o različnih stvareh. Lahko, da ste napisal kaj, nisem pa zasledil med Vašimi prispevki nič o propadanju kapitalizma. Še ne tako dolgo nazaj, so bile vojne na to temo neizbežne, danes več ni tako sigurno kaj in predvsem na kakšen način se bo zgodilo. A zgodilo se bo, nekateri, ki znajo bolj opazovati, bodo ugotovili, da se stvar že dogaja. Sam mislim, da je res tako. Kaj menite Vi g. Damjan, me zanima Vaše mnenje.
    Hvala in lep pozdrav
    Marjan Videtič, upokojenec

%d bloggers like this: