Neto izčrpavanje vzhodnih članic EU

Zadnji komentar Thomasa Pikettyja na njegovem blogu (o prihodnosti EU) prinaša zanimive podatke o neto izčrpavanju vzhodnih članic EU. Najbolj razvite vzhodne članice EU (Češka, Madžarska, Slovaška in Poljska) so sicer deležne neto priliva EU sredstev (med 2% in 4% BDP letno). Vendar pa hkrati letno prek transferja dobičkov in drugih lastniških prihodkov tujim lastnikom neto izgubijo za 4.2% do 7.6% BDP. Te štiri države tako letno neto izgubijo med 2% (Slovaška in Poljska) ter kar 5.5% BDP (Češka). To je pač posledica privatizacije domačih podjetij tujcem. Tuji lastniki imajo namreč v teh državah v lasti okrog polovico vseh produktivnih sredstev, največ nemška podjetja, zato se levji del tega neto transferja lastniških dobičkov v tujino letno steka v Nemčijo.

Vir: Thomas Piketty, Le Monde

Če uporabimo iste podatke (Novokmet in Piketty, 2018), tudi za Slovenijo velja podobna zgodba, le da v nekoliko manjšem obsegu. V letih 2010-2015 so se neto transferji iz EU nekoliko okrepili (povprečno na 1.5% BDP letno), hkrati pa tudi odtok sredstev iz naslova dobičkov in drugih lastniških dohodkov (povprečno na 2.4% BDP letno). V tem obdobju je torej Slovenija v povprečju letno neto izgubljala za 0.9% BDP nacionalnega dohodka. V Sloveniji je ta obseg neto odliva nacionalnega dohodka manjši, ker je manjši del domačih proizvodnih sredstev v tuji lasti.

Neto odtok sredstev

Toda ali so zgornje ilustracije neto odliva sredstev iz vzhodnih članic EU problem? Ta odliv je pač posledica velikega obsega tujih vlaganj v teh držav in seveda posledičnega transferja dobičkov v tujino. Podjetja v tuji lasti seveda ustvarjajo dodano vrednost, izvoz in delovna mesta, česar bi bile te države brez tujih vlaganj deležne v precej manjšem obsegu. Podjetja v tuji lasti so pač povsod – v povprečju – bolj učinkovita od tistih v domači lasti.

Vendar pa zadeva lahko postane problematična v turbulentnih ekonomskih in političnih časih. Denimo ko se ujamejo povečana neenakost, gospodarska kriza in socialno nezadovoljstvo ter kulminirajo v političnem vzponu ekstremistov. Vzpon nacionalizma in populizma ima za posledico, da začnejo ekstremni populisti pod vprašaj postavljati natanko ta neto odliv nacionalnega dohodka in njegov temelj, to je tuje lastništvo domačih produktivnih sredstev. In natanko ta proces lahko zadnja leta spremljamo od Madžarske prek Češke do Poljske.

2 responses

  1. Zadnjič je nemški komisar lepo razložil zakaj neto plačnice ne smemo jemati, kot poraženke…

    https://global.handelsblatt.com/politics/oettinger-germany-may-have-to-pay-more-to-e-u-714934

    “Budgetary policy shouldn’t be used to impose political penalties. The structural funds are for making weak regions more competitive. And a large part of every euro the EU gives Poland comes back to Germany. The Poles use the money to place orders with the German construction industry, to buy German machines and German trucks. So net contributors such as Germany should be interested in the structural funds. From an economic perspective, Germany isn’t a net contributor but a net recipient.”

    Če pogledamo realno: Slovenija je Jugoslaviji plačevala velik del pobranih davkov, v zameno pa je dobila zaščiten trg, ki pa je bil relativno reven… Pa celo v tem priomeru nekateri menijo, da je Slovenija velik del teh plačanih davkov znala posredno dobiti nazaj. Nemčija plača zanemarljiv delež v zameno pa diktira ekonomsko politiko celotne EU, ščiti izvozno knkurenčnost znotraj skupne valute (če bi imela lastno valuto bi tej vrednost zrasla in izvoz bi se podražil) in prejema veliko denarja iz dobičkov ustvarjenih na vzhodnih trgih.

    Ta informacija je predvsem pomembna z vidika pogajalske moči. Nemško gospodastvo ni prav nič navdušen nad omejevanjem EU prejemkov vzhodnim članicam. Če bi se vzhodne države zatekle v protekcionizem bi bilo to slabo za njih, ampak tudi za Nemčijo in ostale zahodne članice…

    Strinjam se s tem kar ste napisali glede neenakosti. Na Polskem levji delež novo ustvarjenega BDP “pobere kapital”, prav tako je dohodkovna neenakost velika (za razliko od Češke, kjer je ta majhna) in ne smemo pozabiti, da je polska vlada pridobila na svojo stran volivce s precej “levo usmerjenim” ekonomskim programom.

    Če bomo želeli EU oz. monetarno območje ohraniti se bo morala konstituirati fiskalna unija… Lahko rečemo tudi socialna unija. Vseeno pa sam ne verjamem, da je kaj takega mogoče in raje zagovarjam delno dezintegracijo in ohranitev zdravega jedra. Tu so vzhodne države v prednosti, saj imajo monetarno suverjenost. Nekaj drugega je “ne prevzeti evra” ali pa “izstopiti iz EU cone”…

  2. Kakor se sicer strinjam s poanto tekstov, vseeno menim da primerjava teh dveh podatkov s strani Pikettyja ni bila najbolj “poštena”. Gre za vsebinsko čisto drugačne tokove. Neto priliv iz EU je čisti priliv brez nekega nasprotnega toka blaga ali storitev (drži pa, da del tega denarja porabijo za nakupe v EU državah, neto plačnicah, a v tem primeru potem pač za denar dobijo nemške stroje). Neto odliv profitov in drugih dohodkov od kapitala (obresti so najbrž tudi vključene) pa je nadomestilo za vložke, ki so jih tuje države dale v posamezno državo in zanje razumljivo tovrstno plačilo pričakujejo. Pri nemških strojih ali profitih gre torej za trgovino, nekaj daš in zato nekaj dobiš, priliv iz EU pa so nepovratna sredstva. Drži pa, da ta “zastonjska sredstva” na koncu vseeno dobro preplačamo v gospodarskih tokovih, kjer razviti vedno zaslužijo več. In to smo Slovenci znali dobro izkoristiti v Jugoslaviji, kljub prispevkom za nerazvite.

%d bloggers like this: