Zakaj se glede odplačil grških dolgov sploh ni kaj pogajati

No, tudi Maks Tajnikar kdaj pa kdaj najde zrno. Tole spodaj je njegov svetli preblisk:

Najprej, o grškem dolgu se sploh ni mogoče pogajati in tudi Grki zato niso razpisali referenduma, ali naj odplačajo dolg. Finančno je grški dolg namreč rešljiv le na en način, ki ga lahko odkrije vsak, ki zna narediti amortizacijski načrt. Če je grški BDP 100 in dolg grške države 175, kar so indeksni podatki o grškem BDP in grškem dolgu, mora Grčija pri 20-letni dobi odplačevanja kreditov in 4-odstotni obrestni meri vsako leto nameniti skoraj 15 odstotkov svojega BDP za servisiranje dolgov, pri 50-letni dobi okoli 8 odstotkov in pri 100-letni okoli 7 odstotkov BDP, če ta iz leta v leto ne bi rasel in bi bil vsa leta tak kot danes. Tudi če bi grški BDP rasel okoli ravni obrestne mere, bi ga z odplačevanjem obresti in glavnice v celoti pojedli za servisiranje dolgov vsaj v prihodnjih dvajsetih letih. Ali drugače, kakršna koli bo prihodnost Grčije, država svojega dolga ne more odplačati na predstavljiv način. Niti na papirju, še manj pa v praksi.

Točno tako je, kot je vseskozi govoril Varufakis in kar že od leta 2010, ko je Grčija prvič postala insolventna in zmamila tudi mojo pozornost, vemo vsi ekonomisti, ki znamo izračunati amortizacijski načrt. Zato je zares težko razumeti, kje so pustili pamet slavni evropski finančni ministri, da tega niso sposobni upoštevati. Ne razumem (skoraj) tišine Mednarodnega denarnega sklada (MDS) in njegove predsednice Christine Lagarde, saj so njeni fantje že pred leti izračunali tako imenovani pogoj solventnosti, ki govori o tem, kakšna zadolžitev je še znosna za neko državo, in kjer dobro vedo, da Grki dolga ne morejo odplačati. In ne razumem, ali ekonomisti na ECB res mislijo, da nihče ne zna uporabljati excela in da lahko tiščijo glavo v pesek do onemoglosti, da jih le ne bo okregala Nemčija. Še enkrat, glede odplačil grških dolgov se namreč sploh ni kaj pogajati. Gre za navaden račun.

In ta račun – z malo kombiniranja – kaže, da je rešitev za Grčijo verjetno odpis okoli 30 do 40 odstotkov dolgov, podaljšanje njihove dospelosti na 50 let, vsaj 10-letni moratorij na plačila glavnic in obresti ter dogovor o zelo nizki obrestni meri.

Vir: Maks Tajnikar, Sobotna priloga Dela

One response

  1. Žalostno je, da tudi naša vlada in vlade drugih držav EU podpirajo nerazumno vztrajanje Nemčije oz. ECB po nemškem diktatu, glede vračila dolga. Če bi se vlade teh držav zmogle postaviti za “razum”, bi seveda podprle g. Varufakisa, ne z g.Schaublom po njem udarile.

%d bloggers like this: