Grexit ni kvantna fizika

Aleš Praprotnik

Vedno pronicljivi in temeljiti Bill Mitchell je nedavno v svojem blogu Greek exit is not rocket science ugotavljal, da bi bil grški izstop iz evra v tehničnem smislu dokaj enostaven. Toda ali bi lahko Grki sami tiskali drahme? Bivši finančni minister Varoufakis je namreč v enem izmed intervjujev zatrdil, da Grčija ne premore več tiskarskih strojev za tiskanje denarja (ker naj bi jih morala uničiti ob vstopu v evro območje), tako da Grki sami ne bi mogli več tiskati novih drahem. Mitchell trdi, da to ne drži. Še vedno obstaja tiskarna denarja kot del centralne banke Grčije, ki premore najsodobnejšo opremo za tiskanje in kovanje denarja in izkušeno osebje, med njene trenutne naloge pa spadajo tiskanje evro bankovcev, kovanje evro kovancev in tiskanje drugih pomembnih dokumentov.

Toda tiskanje drahem bi predstavljal zgolj en vidik morebitnega grexita. Kot drugi aspekt poleg tiskanja fizičnega denarja Mitchell navaja preklop na staro valuto. Grški preklop na evro se je zgodil komaj 15 let nazaj, tako da država še vedno premore znanje in izkušnje o tem, kaj vse mora postoriti za gladek prehod (od kalibracije parkirnih ur naprej…).

Tretja stvar bi bila ponovna vpeljava nacionalnega plačilnega sistema. Tu ne bi bilo bistvenih sprememb, saj so nacionalne centralne banke v tem smislu obdržale večino svojih prejšnjih funkcij. Poleg tega so vpete v evropska plačilna sistema TARGET 2 in SEPA. Na voljo pa je tudi nekaj alternativnih sistemov, npr. ta, ki ga upravlja Evropsko bančno združenje.

Četrtega aspekta se dotika članek Louisa Proyecta na Naked Capitalism, ki trdi, da bi bil preklop na drahmo gigantski zalogaj za programerje. Neumnost, pravi Mitchel, ki tudi sam obvlada nekaj računalniških programskih jezikov. Kot primer navaja Litvo, ki je nedavno izvedla prehod na evro. Obstajajo natančni tehnični dokumenti, ki opisujejo pravne, računovodske in informacijske prilagoditve sistema pred prehodom. Podobni postopki bi prišli v poštev, trdi Mitchell, pri izstopu iz evra in obenem pravi, da je bila vpeljava evra sistemsko veliko bolj zahtevna, saj je vključevala preprečevanje špekulacij na bilateralnih menjalnih tečajih za 11 valut med prehodnim obdobjem kot tudi izenačitev računovodskih sistemov. Poleg tega navaja lastnika večjega podjetja, ki se ukvarja z inovativnimi rešitvami za plačevanje s karticami, ki pravi, da plačilni sistemi še vedno podpirajo plačevanje z drahmo.

Mitchell podpira izhod Grčije iz evroobmočja, saj bi to Grke po njegovem manj stalo kot pa vztrajanje v nesmislenih varčevalnih ukrepih in ‘reformah’. Predlaga, da bi priprave na staro valuto izvedli v tajnosti, preklop pa v trenutku. Predlaga začetni tečaj med evrom in drahmo 1:1. Tečaj drahme bi proti evru na valutnih trgih upadel, vendar bi se verjetno sčasoma stabiliziral. Vlada bi morala od tistega dne naprej zahtevati plačevanje davkov zgolj v drahmah, kar bi po njegovem ustvarilo zadostno povpraševanja po njih. Tako bi morala biti ena izmed prioritet tudi ustrezna davčna reforma, ki bi zmanjšala izogibanje plačevanju davkov in povečala davčne prilive. Čeprav (še vedno) ima svojo tiskarno denarja, bi bilo smiselno razmišljati v smeri, da bi bila nova drahma zgolj elektronska. S tem bi povečali preglednost transakcij in obenem davčne prilive. Mitchell prav tako predlaga, da bi vlada redenominirala svoj dolg v drahme in tako odvrnila druge države, da bi si prizadevale za propad nove valute.

Kljub temu, da sam prehod ne bi bil tehnično zahteven, še vedno ostajajo določena druga pomembna vprašanja, ki se tičejo grškega izhoda iz evra:

  • kako obravnavati javni in zasebni dolg denominiran v evrih?
  • kako obravnavati bančne depozite, ki so v evrih?
  • kako se spopasti z depreciacijo valute, zmanjšati inflacijski pritisk in zaščititi (še preostale) življenske standarde?
  • kako zmanjšati špekulativne finančne tokove?
  • kako rokovati z morebitnimi spremembami pravnega sistema, ki zadeva čezmejno trgovinsko sodelovanje, če bi Grčijo prav tako izločili iz EU?

Po drugi strani pa zgolj izhod iz evra, ki potrebuje korenite spremembe (ki pa se zaradi velikih političnih razlik med evro državami najverjetneje ne bodo zgodile), še ne bi bil dovolj, opozarja Mitchell. Politika bi morala po njegovem predvsem opustiti neoliberalno miselnost zategovanja pasu in začeti z ustvarjanjem delovnih mest. Grčija bi z monetarno suverenostjo dobila nazaj orodja in dovolj prostora za fleksibilen spopad s poraznimi makroekonomskimi kazalniki, zato bi morala nujno opustiti nesmiselna fiskalna pravila, ki državo dušijo kot članico evroobmočja. Kakšna je škoda, ki je bila Grkom storjena v petih letih varčevanja? Neodplačjiv dolg, povečana socialna beda in nezaposlenost, višja od 25%.

Četudi bi bila rast grškega gospodarstva takšna kot pred krizo, bi, pravi Mitchell, Grki še vedno potrebovali okoli 20 let, da bi (ob zmerni rasti prebivalstva) prišli na vrh ravni zaposlenosti, ki je obstajala pred krizo. Mitchell meni, da bi v vzpostavitvijo monetarne suverenosti in vpeljavo programov za zagotovitev dela (Job Guarantee), raven zaposlenosti precej hitreje povečali. Upamo lahko samo, da se Grki ne bodo za vsako ceno oklepali evra in da že imajo temeljito izdelan načrt za izhod iz te hendikepirane valute.

%d bloggers like this: