Kaj po grškem “OXI”?

Kot kažejo prvi rezultati, evropskim politikom in ECB ni uspelo dovolj prestrašiti in disciplinirati grških volilcev z zaprtjem bank in grožnjami, da “ne pomeni ne evru in ne EU”. Seveda grški “Ne” ultimatu iz Bruslja ne pomeni ne enega ne drugega. Odprte so vse opcije, poglejte tole lepo grafiko:

Možno je, da bodo v Bruslju in Frankfurtu nadaljevali s šok terapijo in še naprej strašili in mučili grško prebivalstvo. Dokler Grčija sama ne izstopi oziroma dokler Tsiprasova vlada ne odstopi. Vendar ne verjamem v tolikšno krutost evropskih politikov. Kajti to bi pomenilo skorajšnji razpad EU.

Verjamem, da je ta referendum streznil evropske jastrebe med politiki in da bo v tem tednu prišlo do zmanjšanja pritiska na grško vlado in banke ter na hitro obnovitev pogovorov. ECB bo najbrž povišala likvidnostno pomoč ELA, toda banke bodo ostale zaprte še kak teden, dokler se panika ne poleže, limiti za dvig na bankomatih se bodo postopoma dvignili, le plačilni promet javnih inštitucij bo sproščen. Nov sporazum je lahko dosežen zelo hitro in bo manj varčevalno usmerjen ter bo vključeval tudi odpis dolgov.

To je edina racionalna in za EU tako finančno kot politično najbolj optimalna pot iz tega kaosa.

Čeprav racionalnost glede grškega vprašanja do sedaj ni krasila evropskih politikov. In morda podcenjujem njihovo brezsrčnost in precenjujem racionalnost.