Ema Talam, Liva Požlep & Katherin Adriana Camargo Cetina
What makes individual less corrupt? Are individuals less corrupt because of some innate characteristics such as gender, position that person is occupying/extent of power that a person has within the society or the society itself? Or is the position person is holding directly influenced by innate characteristics and the society, and it becomes ‘chicken and the egg’ problem? Nadaljujte z branjem
Dopolnitev k mojemu komentarju v Financah, in sicer, ali lahko podjetniške produktivne investicije v stroje in opremo začnejo poganjati rast BDP? Del odgovora se skriva v naslednjih vprašanjih: (1) kako robustno je povpraševanje, (2) kako zapolnjene so obstoječe kapacitete in (3) ali podjetja lahko te naložbe tudi sfinancirajo. Spodaj je nekaj slik iz podatkov, ki jih zbirajo nacionalni statistični uradi z anketo med podjetji in ki ilustrirajo ta vprašanja.
Najprej vprašanje robustnosti povpraševanja. Kot kaže prva slika, se delež podjetij, ki so omejena s povpraševanjem, trendno znižuje od začetka 2013, ko je bilo takšnih podjetij še 60%. Danes je “le” še 40% takšnih podjetij. Trend je skladen s trendom upadanja omejitev v evro območju in Nemčiji, kjer pa je delež podjetij, ki čutijo pomanjkanje povpraševanja, bistveno nižji (30% v evro območju in 15% v Nemčiji).
Slika 1: Delež podjetij, ki so omejena z obsegom povpraševanja (%)
Vir: Eurostat
Earlier today, the Greek government issued a nonpaper targetted towards the institutions. The nonpaper provides, once again, the well-established (by now) red lines of the Greek government, as well as a scathing attack towards IMF representative Gerry Rice, and an attempt to portray the institutions as having vast differences between them. You can find a copy of the original here. Below, read the translated version.
View original post 685 more words
Kaj je s spodnjo sliko narobe?
Statistični urad nas je pred desetimi dnevi znova, že šestič zapored, razveselil s podatkom o visoki gospodarski rasti. Rast v prvih treh mesecih letos (glede na isto obdobje lani) je bila kar 2.9-odstotna. Zdi se, da gospodarstvo ne le pomladansko brsti in cveti, pač pa da tudi že bogato rodi. Toda to veselje se nekoliko skali ob pogledu na strukturo rasti. Torej ob pogledu na to, kaj poganja rast. *
Nadaljujte z branjem
Nenagradno vprašanje: Kaj je narobe s strukturo rasti BDP v spodnji sliki?
Joseph Stiglitz, Thomas Piketty in še 23 ekonomistov v odprtem pismu v Financial Timesu Evropo poziva k pameti, naj ne pomeša med reformami in varčevanjem in da naj Grčije ne prisili ponovno v varčevalno dieto, ki se je najbolj očitno, kot je možno, izkazala kot katastrofalno nedelujoča. Namesto tega predlagajo pozitivni program za Grčijo, ki bi vključeval investicije, financirane z likvidnostjo, ki jo na trg daje ECB. Grčija potrebuje upanje. Takšno kot ga je dal Marshallov plan po 2. svetovni vojni.
Tja, ta je dobra: Yanis Varoufakis v članku v Project Syndicate poziva nemško kanclersko, da pokaže svojo državniško držo in Grkom (po vzoru ameriškega zunanjega ministra Jamesa F. Byrnesa, ki je leta 1946 v Stuttgartu uprizoril tak spodbudni govor in Nemcem nakazal možnosti povojnega okrevanja in blaginje) v javnem nagovoru v mestu po svojem izboru prav tako pokaže luč na koncu tunela. Da Grkom da upanje. Upanje na možnost oživitve po sedmih letih kome.
Kaj menite o tem?
Ena izmed posledic tega, da poslovne banke denar ustvarjajo iz nič, je tudi ta spodnja slika, ki kaže, da je japonska politika ogromnega kvantitativnega sproščanja, ko je po letu 1999 podvojila monetarno bazo, imela ničelni vpliv na inflacijo.
Slika 1: Ekspanzivna monetarna politika in inflacija v japonski veliki depresiji (1999-2007)
DAMIJAN blog 
You must be logged in to post a comment.