Ob novici, da je včeraj Heineken kupil Skupino Pivovarna Laško, se mi zdi še najbolj zanimivo, da me je novica pustila hladnega. Po trinajstih letih, odkar je izbruhnila “pivovarska vojna”, odkar sta Turnšek in Šrot nategnila celotno politično kasto, od Kučana do Janše, odkar sta monopolizirala trg pijač, nategnila večinsko javno mnenje, prevzela glavne časopise in glavnega trgovca ter vse skupaj, vključno s pivovarnami uničila oziroma spravila na rob bankrota, ki se prodaja za bagatelo, je ostala samo praznina. Popolna izpraznjenost nad nesmiselnostjo te rabote dveh lokalnih frajerjev.
Toda si po ponovni manifestaciji bankrota nacionalnega interesa lahko oddahnemo? Se lahko pomirjeno uležemo v zavesti, da smo plačali visoko ceno, vendar je nesmiselne norije zdaj res konec? Na žalost ne. Negativne posledice Turnškovega in Šrotovega “dela” še niso v celoti materializirane. Sledi še demontaža njunega “remek dela”. In posledice te ne bodo pozitivne.
Ob demontaži preostanka “Šrotovega imperija” bo še najmanj težav s prodajo časopisa Delo. Najbrž bo šlo po podobni poti kot Večer, pri čemer je Večerovo “poslovno prestrukturiranje” šele na začetku. Precej več težav bo sledilo iz demontaže združenega pivovarja. Z obema pivovarnama bo novi lastnik Heineken naredil to, kar bi naredili tudi vi, če bi ju kupili in dobili 85% tržni delež. Obe pivovarni imata presežne kapacitete, s premestitivijo ene ali dveh linij bi lahko na eni lokaciji zvarili vso pivo, ki ga pivovarni lahko prodata na našem trgu še čez deset let. In če pogledate ljubljansko lokacijo Pivovarne Union sredi mesta, boste videli odlično lokacijo za stanovanjski-poslovni kompleks.
Ne bo se zgodilo jutri, toda zgodilo se bo. Demontaža Šrotovega imperija bo terjala še nekaj sto delovnih mest.
Ste kdaj pomislili, kaj bi bilo s Slovenijo, če bi leta 2002 Interbrew prevzel Pivovarno Union? Kaj bi bilo, če bi Andrej Plahutnik, tedanji varuh konkurence, opravil svoje delo in preprečil Turnšku in Šrotu prevzem Uniona? To bi bila povsem drugačna Slovenija. S prevzemom Uniona se je začela odvijati slovenska pot v pekel.
Res je, bankrot nacionalnega interesa pomeni nov začetek. … toda iz zelo zelo nizke osnove, na katero pa šele moramo pasti.
DAMIJAN blog 
Kakšen nacionalni interes neki! Šlo je od samega začetka za interes privatne firme, ki je izdatno “stimulirala” ves politični spekter. In s tem naredila fenomenalno škodo državi, morda še bolj kot finančno s tem, da je postala povod za uničenje legitimnega nacionalnega interesa.
Ob tem pa pozabljamo še nekaj. Da se je Laško načrtno uničilo, čeprav za to ni bilo nikakršne finančne osnove. Laškemu je bilo potrebno samo podaljšat kredite na 7 let ali več in bi z lahkoto normalno poslovalo naprej. Vsaka normalna banka in država bi to naredila. Danes berem izjavo predstavnika Heineken-a, “da zadolženost Laškega ni problem” Seveda ni, tudi vsa ta leta ni bilo. Laško je bilo “treba stisnit” za to, da se je lahko prodal Mercator. Za to se je šlo. Samo Laško je kolateralna škoda. Hudič je, da smo preko Laškega in s pomočjo kretenizmov nekega Zaresa, Lahovnika et co. sistematično uničili še slovensko bančništvo in po nepotrebnem poglobili krizo slovenske ekonomije.
Boj za Union med Laškim in Interbrew-jem je bil boj dveh privatnih družb. Sploh se ni šlo za nacionalni interes. Nacionalni interes bi bil, da Union postane Interbrew-jev center za Balkan in severno Italijo, Laško pa (tudi z zaslužkom iz te prevzemne vojne) regionalni vodja industrije pijač na JV Evropi. Za to je imelo vse možnosti. Nekaj podobnega so naredili Korejci, ko so Daewo in avtomobilsko divizijo Samsung-a prepustili tujcem, sami pa se skoncentrirali na združeni Hyndai in Kio. To je bil način, kako ohraniti maksimalno število delovnih mest, industrijsko aktivnost in hkrati dati pospešek domači industriji. Tu je Drnovšek popolnoma odpovedal.
Pa ta slovenska škodoželjnost. Npr. Petre Sovdat v današnjih Financah. Kot, da bi bilo nekaj samo po sebi dobrega v tem, da Slovenci od lastnikov postajamo mezdni delavci za tuje lastnike. Nobene ambicije več, nobenega ponosa, sama taka kompradorska hlapčevska vdanost. Kot je rekel Franček Drenovec: “edino čustvo, ki ga obutim ob tem je : Gnus”.
Všeč mi jeVšeč mi je
Aha…
1. @jpd: Ful manjka stanovanj v LJ..in pred Situlo na drugem čošku zavrzlame železiških tirov se kupci tepejo za 200+ stanovanj…
2. @Golob in omenjanje kretenizma: Moja največja ever ambicija in trigger neskončnega ponosa je torej postati mezdni delavec domačega lastnika…
3. @jpd: bodiva poštena, proizvodne linije bi morali optimirati že ob nakupu PU…sicer zakoji klinac so potem sploh šli kupovat…tako kot bi morali sami na Telekomu prepoloviti predrago oglaševanje, skenslati svetovalne pogodbe, odpustiti višek ljudi…in ker ne znamo / ne zmoremo bo to prej ko slej opravil tujec. Who’s the monkey?
Všeč mi jeVšeč mi je
Sedej,… glede ambicije. Pa začnite na svoje, da ne boste mezdni delavec! Če glava dela tako kot treba, če je srce na pravem mestu, če je kaj v hlačaš,… ni hudič , da ne bo uspelo. Pa še Golobu boste lahko zaprli usta. Ko boste enkrat uspešnejši od njega.
Všeč mi jeVšeč mi je
Golob, zrcalce na steni, tako kot vse stvari v lajfu, zgleda tudi kdaj zataji…probajte reklamirat!
Všeč mi jeVšeč mi je