Kot navaja študija “The Wealth-X and National Financial Partners Wealth Transfers Report” bo v naslednjih treh desetletjih prišlo do največjega transferja premoženja v zgodovini – iz ene na drugo generacijo bo prenešenih premoženje v vrednosti 16,000 milijard $. Od tega 40% (6,000 milijard $) v ZDA.

Seveda od tega prenosa bogastva ne bodo imeli veliki pripadniki spodnje polovice prebivalstva. Medtem ko so velikanske razlike v premoženju značilne za nerazvite države, pa so se te razlike v ZDA v zadnjih 30 letih povečale na zgodovinsko visoko raven. Od leta 1984 se je premoženje 400 najbogatejših na Forbesovi lestvici povečalo za 1,800% (iz 129 na 2,900 milijard $). Razlika v premoženju med gospodinjstvom v srednje visokem razredu in gospodinjstvom v srednjem razredu se je povečalo na 7-kratnik.

Ta prenos premoženja med generacijami je seveda izvrstna priložnost za uveljavitev Pikettyjevega davka na premoženje oziroma povišanega davka na dedovanje. Historično gledano je bil visoki davek na dedovanje eden izmed treh ključnih dejavnikov, ki so znižali enormne razlike v premoženju izpred druge svetovne vojne v ZDA. Drug dejavnik je bila povečana socialna država, financirana s temi davki (in visokimi davki na najvišje dohodke) in predvsem javno visoko šolstvo, ki je omogočilo socialno mobilnost. Tretji dejavnik pa je bil zlom borze in Velika depresija, ki sta pobrali velik del finančnega premoženja in premoženja v nepremičninah.

No, po Veliki recesiji po letu 2008 je Fed s tremi krogi kvantitativnega sproščanja premožnim več kot povrnil premoženje, ki so ga izgubili s pokom kapitalskega in nepremičninskega balona. Zato je zdaj čas za Pikettyjev davek na premoženje oziroma za povišan davek na dedovanje (tudi v prvem kolenu).