Očitno je morala žezlo v svoje roke vzeti ženska, da je tem slovenskim mevžam v moških hlačah povedala, kaj so prioritete EU glede infrastrukture in kaj bi morale biti slovenske prioritete. Medtem ko direktor državnega inženirskega podjetja DRI, Jurij Kač, po svetu klati neumnosti o prioriteti 6-pasovnice okrog Ljubljane ter o tretji razvojni osi in medtem ko se direktorji na Slovenskih železnicah pustijo prepričevati uradniku ministrstva za infrastrukturo, ki trenutno zaseda ministrsko mesto, o prioriteti izvlečnega tira Koper – Divača, je Violeta Bulc, evropska komisarka za infrastrukturo, za Finance zelo jasno in glasno povedala, kako Evropska komisija vidi infrastrukturne prioritete v Sloveniji.

Evropska prioriteta je drugi tir Koper – Divača, ker je ena izmed ključnih prometnic, ki povezuje globalne industrijske in oskrbovalne verige na oseh Azija – Evropa in Evropa – Severna Amerika. Bulčeva je tudi zelo jasno povedala, da če ne ne bomo izgradili drugega tira, bomo do leta 2030 na ceste dobili za skoraj 2.5-krat več kamionskega tovora. To pa ima hude posledice tako na prometno varnost kot na okolje. Natanko to, kar jaz že nekaj let vztrajno ponavljam.

Za tiste, ki morda ne poznajo tematike, naj samo omenim, da tovorni promet po cestah prinaša za 4.5-krat večje negativne eksterne stroške od tovornega prometa po železnicah. Da ne govorim o nekajkrat večji energetski varčnosti železniškega prevoza.

Z evropskim denarjem seveda ni mogoče financirati vseh projektov, zato mora slovenska vlada določiti prioritete. Med temi so železnice, kar je dobro tako z ekonomskega kot okoljskega vidika, še zlasti pri prevozu na daljše razdalje. Pomembna prioriteta za Slovenijo je izboljšanje povezave do Luke Koper – gre za jedrno omrežje na koridorju TEN – T. Ta prioriteta ima polno podporo na ravni EU, ker ima velike potencialne učinke na infrastrukturo in organizacijo dela.

Luko Koper zdaj z zaledjem povezuje zgolj enotirna proga. Z 80 vlaki na dan je proga zasičena. Gre predvsem za tovorne vlake, ki povezujejo Luko Koper z zaledjem. Drugi tir od Kopra do Divače je nepogrešljiv za rast. Trenutno po vzporedni cestni povezavi potuje približno sedem milijonov ton tovora na leto. Če zmogljivosti na železniški infrastrukturi ne bodo povečane, bo na cestah do leta 2030 16,5 milijona ton tovora. Zato je projekt odločilnega pomena. Gre za del mediteranskega jedrnega omrežja, kar pomeni, da ima visoko dodano vrednost za EU in da bo deležen prioritetnega financiranja.

Izboljšanje železniške povezave med Koprom in Divačo je že dolgo v načrtih, v analizah je bilo več možnosti gradnje s pomočjo EU skladov. Precejšnje izboljšave železniške povezave je mogoče doseči tudi s standardi, kot sta zagotavljanje interoperabilnosti ter evropski sistem za upravljanje železniškega transporta ERTMS (European Rail Transport Management System).

Iz EU perspektive bi morali na priroritetni seznam postaviti naložbe v železniško infrastrukturo, vzdrževanje in posodabljanje. Pri Komisiji menimo, da imajo takšne naložbe najvišjo dodano vrednost za gospodarstvo in prebivalce. S takšnimi naložbami lahko odstranimo ozka grla, ki zavirajo nemoteno delovanje notranjega trga in premagamo tehnološke ovire, ki zavirajo vzpostavitev tekočih transportnih verig v potniškem in tovornem prometu.

Vir: Finance