Pasti odločanja: med rizikom in negotovostjo

jpd's avatarDAMIJAN blog

Justin Fox je naredil odličen intervju s psihologom Gerdom Gigerenzerjem glede tega, zakaj je intuicija načeloma boljša od analitičnega razmišljanja v svetu negotovosti. Gre za razliko med tveganjem in negotovostjo, ki ju večina ljudi ne loči. Tudi ekonomski in finančni učbeniki delajo to napako (čeprav govorijo o negotovosti), posledično pa tudi finančni trgi, ki tveganja izračunavajo na podlagi predvidljivih rizikov, ne upoštevajo pa negotovosti, torej popolne nepredvidljivosti prihodnosti. Zato ne morejo predvideti nobene finančne krize. Gigerenzer zato zagovarja hevristiko namesto teorije verjetnosti, kar je v preteklosti privedlo do hudih intelektualnih sporov glede narave človeške racionalnosti. Toda realnost je pokazala, da ima Gigerenzer bolj prav.

View original post 1,026 more words

En odgovor

  1. Primer s puranom naj bi bil ponazoritev napak pri risk managementu. Kar je čisto mogoče dober primer ponazoritve problema risk managementa v primeru redkih dogodkov. In tako ga je Taleb verjetno tudi mislil. Nima pa nobene zveze z razlikovanje med tveganjem in negotovostjo, kaj šele odločanjem v enem ali drugem primeru. Ne le, da zakol purana ni negotov dogodek, celo netvegan ni. Je popolnoma gotov dogodek. Nekaj, kar se zgodi z verjetnostjo 1v končnem času, torej je popolnoma predeterminirano. Ta primer tako mogoče dokazuje le, da je res, da večina ljudi ne loči med tveganjem in negotovostjo. In verjetno jih je največ med tistimi, ki imajo o tem veliko povedati.

    Všeč mi je