Ob zaslišanjih ministrskih kandidatov za tri ključne gospodarske resorje sem dobil rahlo nelagoden občutek. Občutek, da ministri ne vedo točno, v kaj se spuščajo, oziroma da si niso dobro pogledali številk, preden so prišli na zaslišanje. Tudi tisti, ki bi naj bili strokovno zelo podkovani.

V času popolne zmede v Evropski uniji, kjer Nemčija vleče v eno smer, Bruselj (evropska komisija) ji verno sledi, Frankfurt (ECB) pa vse bolj v drugo smer, in ki vodi večino evrskih držav v deflacijo in poglabljanje depresije, je težko izluščiti »pravi signal« oziroma prava navodila. Prava navodila pa so tista, ki vodijo domače gospodarstvo k višji rasti ob čim manjši meri socialne nestabilnosti in ki se ne ozirajo na takšne ali drugačne interese Nemčije, Bruslja ali kogarkoli drugega. V takih razmerah je treba »vodstveni presežek« ustvariti doma. V takih razmerah je ključno, da gospodarski del vladne ekipe vodijo osebnosti, ki imajo pravo vizijo, ki imajo energijo in operativne sposobnosti in ki imajo ustrezno politično podporo. Nadaljujte z branjem→

• To Get More Out of Science, Show the Rejected Research – The Upshot
• Systemic risk in Europe – vox
• Tax Cuts Can Do More Harm Than Good – Aljazeera America
• Carbon Pricing: Good for You, Good for the Planet – iMFdirect
• New York Fed Takes Aim at Bank Culture – WSJ
• The Contractionary[?] Federal Reserve Policies of 2013-2014 – Brad DeLong
• Follow or Break the Rule? – Greg Mankiw
• Wishful thinking and economics – mainly macro
• Defending markets – Stumbling and Mumbling
• Finance at the speed of light – vox
• Keynes and the Macmillan committee – mainly macro
• Italian workers were too productive for 20 years – Antonio Fatas
• Can New Economic Thinking Solve the Next Crisis? – Brad DeLong
• What Phillips curve? – Stumbling and Mumbling
• The orthodox New Keynesian position – Nick Rowe
• What do economists mean by “slack”? – Mark Thoma

Nenagradno vprašanje: katere izmed spodnjih proračunskih postavk porezati ne da bi zmanjšali rast?

Nadaljujte z branjem→

Po svoje je zabavno spremljati količino člankov in tvitov, ki jih je The Economist v zadnjem tednu namenil prepričevanju škotskih volilcev, da bi bila razdružitev z Anglijo ekonomski in socialni dizaster. Tole so naslovi na twitterju današnjega jutra:*

• The idea Scots will benefit from independence is a “self-deception so extreme it borders on religious fantasy”
• Scottish independence will be a “messy divorce”, as well as financially costly
• Why Scottish business schools will suffer in an independent Scotland
• Scotland is unlikely to be fairer or more equal with independence
• The sterling union that the SNP envisages would be similar to the euro area: a disaster
• Scotland alone has a bigger deficit than the UK as a % of GDP
• The currency question for an independent Scotland has no answer except deeper and wider austerity
• Looking at the economic evidence, the answer to whether Scotland would be financially better off independent is No
• Bagehot on how a nation went mad

Nadaljujte z branjem→

Na Škotskem štejejo ure do jutrišnjega referenduma o neodvisnosti po 307 letih zveze z Anglijo. V V. Britaniji in tudi v EU vlada precejšnja panika glede odcepitve Škotske, ki lahko v tem stanju krizne psihoze za seboj potegne tudi druge regije in sproži razbitje EU. Ekonomiste bolj zanima ekonomska cost – benefit analiza Škotske odcepitve in večina ekonomistov, ki so se o tem izjasnili, je skeptična do neto koristi za Škotsko. Glavni problem Škotske bo predvsem izguba transferne unije z V. Britanijo in na drugi strani bodisi vstop v evrsko monetarno unijo (kjer bo odvisna od nemškega poslovnega cikla, ki je drugačen od britanskega) bodisi monetarna samostojnost (kjer pa so v turbulentnih časih majhne države bolj podvržene finančnim šokom zaradi višje ocenjenih rizikov). V vsakem primeru pa je za Škotsko, če se bo osamosvojila, bolje, da ima svojo valuto in svojo monetarno suverenost.

Spodaj navajam zelo dober članek Adama S. Posena o škotskih plusih in minusih.

Nadaljujte z branjem→

V ekonomiji ima debata o tem, ali imajo recesije “očiščevalni” učinek, že zelo dolg rep. Schumpeter je v 1940-ih razvil znano teorijo o kreativni destrukciji, nakar je “avstrijska šola” ekonomije razvila teorijo, da so periodični “poslovni cikli” oziroma krize koristne, ker počistijo gospodarstvo nekonkurenčnih subjektov, iz česar nato zraste močnejše in bolj konkurenčno gospodarstvo. Država zato v času krize ne bi smela posegati, ampak prepustiti gospodarstvo, da se samo očisti. S poseganjem zgolj zaseje klice naslednje krize.

V še svežem članku Foster, Grim in Haltiwanger (2014) analizirajo te “očiščevalne učinke” v ameriškem gospodarstvu in ugotavljajo, da je v prejšnjih krizah bilo veliko tega “očiščevanja”. Sedanja “Velika recesija” pa je drugačna, zanjo je značilno manj realokacije kot pred krizo (gospodarstvo se je bolj “očiščevalo” v času rasti kot v času sedanje krize), hkrati pa ima ta realokacija, ki se je zgodila, manjši pozitiven učinek na rast produktivnosti kot prejšnje krize. Foster et al nimajo odgovora na to, zakaj je ta kriza drugačna od prejšnjih, sumijo sicer na finančne omejitve, vendar empiričnega dokaza za to (še) nimajo. Nadaljujte z branjem→

Martin Wolf in Paul Krugman o tem, zakaj so ekonomski modeli dobri in zakaj jih nikoli ne bi smeli jemati preveč resno, pač pa staviti na poznavanje zgodovine, izkušnje in intuicijo. Modeli so zgolj igračke, s katerimi si pomagamo pri razmišljanju ali pri razlaganju pojavov, ne morejo pa verno ponazoriti stvarnosti, kaj šele napovedovati prihodnosti.

I guess the problem is that too many economists have the wrong attitude toward models. They’re not Truth; they’re intuition pumps, gadgets you use to clarify your story. You go badly wrong when you take them too seriously, and either forget that they’re just models or reject them because the world isn’t that simple.

Nadaljujte z branjem→

Nekaj odlomkov iz intervjuja, ki sem ga imel v Managerju.

Kaj ste? S katero besedo bi označili svoj svetovni nazor?

Sem liberalec.

Kaj to pomeni – ste levi ali desni?

Po definiciji revije The Economist sem progresivec. Konservativci, na primer v Ameriki, so ljudje, ki so za ohranjanje obstoječega stanja in proti razvoju; to so desničarji. Levičarji so bolj socialni, a v nekem smislu revolucionarni. Progresivec pa ni ne lev ne desen, temveč na obeh straneh pobira ideje, ki vodijo k razvoju. Nadaljujte z branjem→

5-letna depresija nam je do sedaj pobrala 27% BDP. Kot da bi Slovenijo opustošila dva hurikana najhujše jakosti.

Nadaljujte z branjem→