Objavljeno en mesec preden je Mario Draghi pred dvema letoma resnično napovedal, da bo naredil “vse, kar bo treba” za ohranitev evro območja, tudi odkupovanje državnih obveznic šibkejših držav
Priznam, ideja ni moja. Poanto je razvil že Paul Krugman v še sveži knjigi “End this depression now!” Zgodba gre takole: Najhujšo gospodarsko krizo po Veliki depresiji iz 1930. let bi bilo mogoče relativno enostavno rešiti. Obstajajo potrebna ekonomska znanja in orodja, ki jih v 1930. letih (še) ni bilo. Toda gospodarski in politični lobiji, ki imajo zelo partikularne interese, so vpregli vse napore v javne manipulacije, da do tega ne pride. *
View original post 1,772 more words
DAMIJAN blog 
Izvorni zapis dobro opisuje to kar osebno označujem z bančnim in podjetniškim primitivizmom v obliki nespoštovanja profesionalnih finančnih pravil (pri nas nespoštovanje vsaj ZGD+ZFPPIPP+KPFN in bančnih standardov) ker v skladu z njimi banke kreditov ne bi smele dati, podjetja pa ne vzeti. Obstaja pa tudi institucionalna plat zgodbe, ko so v nenadziranju in v neprepoznavanju sistemsko pomembnega obsega finančnega primitivizma, glede na očitnost nerazumno odpovedale vse sistemske institucije – tako centralna banka kot tudi vlade ter večina ekonomske stroke. Institucije so seveda kasneje odpovedale tudi v fazi razreševanja krize. Finančni primitivizem kot odškodninsko in pravno pregonljiv pojav ŠE VEDNO politiki, novinarji in še posebej kaže izpostaviti vrh ekonomske stroke, opisujejo z nepovednimi pridevniki (napake, zdrsi, veselice, …..) in kar je še podobne in glede na možno oznako »malomarnost« apologetske in strokovno popolnoma nevzdržne pojmovne navlake.
V odstavku izvornega zapisa, ki se začne: »Toda, tretjič,….« se opisuje strokovno ustrezne reakcije ob nastopu krize, ne pojasnjuje pa izvora njenega nastanka, saj sam zapis pravi:»V primeru nastopa ekonomske krize v eni izmed držav (asimetričnega šoka), bi v primeru lastne valute, lahko ta država svojo valuto preprosto devalvirala in ponovno vzpostavila izvozno konkurenčnost.«. Postavlja se seveda osnovno vprašanje ali krizo večinskega tipa kot je nastala pri nas, ko so popustile vse profesionalne zavore na bančni, podjetniški in kasneje na tudi institucionalni ravni, lahko prepreči oziroma izjemno zmanjša vsaj elementarno izvajana in nadzorovana profesionalna finančna strokovnost v podjetjih, bankah in institucijah, in vprašanje koliko je kriza resnično posledica notranjih sistemskih vzrokov kapitalskega in finančnega sistema kot takšnega. Vsaka kolikor toliko dostojna strokovna analiza bi morala ta dva vzroka razmejiti, ker sicer pridemo do tega, da sistemsko pomemben obseg nesprejemljive poslovne prakse legitimiramo in zakrivamo s sistemskimi vzroki in iz tega delamo razne zdravilne “teorije” – od revolucionarnih do sanacijsko zelo podoptimalnih.
Lep pozdrav Igor
Všeč mi jeVšeč mi je