Pikettyjeva pojasnila glede podatkov

Thomas Piketty v Vox pojasnjuje podrobnosti glede uporabljenih podatkov v knjigi “Capital in the 21st century

This is a response to the criticisms – which I interpret as requests for additional information – that were published in the Financial Times on May 23 2014 (see FT article here). These criticisms only refer to the series reported in chapter 10 of my book Capital in the 21st century, and not to the other figures and tables presented in the other chapters, so in what follows I will only refer to these series.

Nadaljujte z branjem

ECB v akciji

Tadej Kotnik očitno postaja z naskokom najboljši (občasni) pisec Financ. Nekdo, ki spremlja tuje medije in zna stvari tudi povezati in objektivno napisati brez zapadanja v ideologijo.

Splača se prebrati njegov zapis o možnih ukrepih ECB, ki naj bi jih sprejela na jutrišnjem zasedanju sveta ECB. Gre predvsem za ukrepe za spodbuditev kreditiranja bank, povišanje inflacije in zmanjšanje tečaja evra. Nadaljujte z branjem

Vračanje industrije nazaj v Ameriko?

V članku Nas mora ameriška neenakost skrbeti? sem izpostavil selitev industrijskih delovnih mest in izvotlitev srednjega razreda v ZDA kot enega izmed ključnih problemov nestabilnosti ameriškega agregatnega povpraševanja. V tej zvezi se tako v ZDA kot v EU izvajajo prave kampanje glede re-industrializacije oziroma selitve industrije nazaj iz Azije. Današnji Wall Street Journal poroča, da se del tega trenda v ZDA že dogaja, vendar počasi. In ni zelo verjetno, da bo na srednji rok tudi uspešen. Nadaljujte z branjem

Zakaj orkani z ženskimi imeni pobijejo več ljudi?

Ta je res huda. The Economist poroča o študiji Kiju Junga in kolegov z University of Illinois, ki so preučevali, ali se je poimenovanje orkanov z ženskimi ali moškimi imeni kako odrazilo v njihovi destruktivnosti od leta 1950 naprej. In ne boste verjeli, od 92 orkanov v zadnjih 60 letih so “ženski orkani” pobili mnogo več ljudi (pri tem sta najhujša orkana – Audrey in Katrina – izpuščena).

Nadaljujte z branjem

Nas mora ameriška neenakost skrbeti?

To je običajno vprašanje, ki ga ob zaključku predavanj pri predmetu Globalization and International Trade zastavim študentom. Do tega trenutka so študenti že absolvirali razvoj globalnega gospodarstva, globalno prepletenost držav prek trgovinskih in investicijskih tokov, prek multinacionalk in finančnih tokov, pa tudi povezavo med globalizacijo in neenakostjo. Toda kljub temu kot prvi odgovor običajno slišim, da nas zaradi povečane ameriške neenakosti ni treba skrbeti. Da gre za ameriško »notranjo zadevo«. In potreben je krog intelektualne diskusije, da bi videli na drugo stran. Na mehanizme, prek katerih ameriške »notranje zadeve« običajno močno vplivajo na vse ostale države. Nadaljujte z branjem