Tadej Kotnik očitno postaja z naskokom najboljši (občasni) pisec Financ. Nekdo, ki spremlja tuje medije in zna stvari tudi povezati in objektivno napisati brez zapadanja v ideologijo.

Splača se prebrati njegov zapis o možnih ukrepih ECB, ki naj bi jih sprejela na jutrišnjem zasedanju sveta ECB. Gre predvsem za ukrepe za spodbuditev kreditiranja bank, povišanje inflacije in zmanjšanje tečaja evra.

Jutrišnje zasedanje sveta ECB bo zelo pomembno. Po dolgih mesecih zatrjevanja, da nobena od največjih težav, s katerimi se sooča evrsko območje – zadolženost, brezposelnost, deflacija in drag evro -, ni tako velika, da bi morala ECB kaj storiti, je iz izjav vodilnih mož ECB v zadnjih tednih postalo jasno, da so se naposled le odločili ukrepati.

…

Meri za posojila bankam sta že zdaj nekajkrat nižji od tistih, ki jih banke zaračunavajo svojim strankam, zato bi njuno dodatno znižanje težko toliko pocenilo kreditiranje gospodarstva in prebivalstva, da bi občutno povečalo investicije in porabo ter tako zmanjšalo nevarnost deflacije. Tudi evra znižanje teh dveh mer ne more poceniti, a po mnenju analitikov bi ju ECB kljub temu jutri lahko nekoliko znižala – za likvidnostna posojila na 0,15 ali 0,1 odstotka, za premostitvena pa morda na 0,5 odstotka.

Če ECB uvede negativno mero na prejete depozite, bi se banke na uvedbo »ležarine« načeloma lahko odzvale tako, da bi presežna likvidna sredstva odtlej pretvarjale v fizično gotovino in hranile v trezorjih, a pri milijardah evrov to ni preprosto. Obrestne mere, po katerih lahko banke presežna sredstva deponirajo pri drugih bankah, pa zadnja leta tesno sledijo obrestni meri ECB in bi v tem primeru najverjetneje tudi same postale negativne.

Negativna obrestna mera ECB na depozite bi banke tako silila v povečano kreditiranje, kar bi manjšalo nevarnost deflacije, podjetja in sklade pa bi motivirala v menjavo evrov za valute s pozitivnimi obrestmi, kar bi nižalo menjalni tečaj evra, s tem pa krepilo cenovno konkurenčnost evrskih držav in njihov izvoz.

…

Obstajajo pa tudi pomisleki. Če bi banke presodile, da je povečano kreditiranje preveč tvegano, bi se lahko sprijaznile s stroški deponiranja presežnih sredstev pri ECB in jih krile s podražitvijo posojil gospodarstvu in prebivalstvu. Lahko pa bi tudi same začele na vloge zaračunavati nezanemarljivo »ležarino«…

Vir: Tadej Kotnik, Finance

Tukaj je še moj komentar izpred dveh tednov o omejenih možnostih uspeha nove politike ECB – Tudi negativna obrestna mera ECB ne more spodbuditi kreditiranja.