Ikeanomika

Črt Kostevc

Po letih napetega pričakovanja in neskončnih nakupovalnih izletov v sosednje države je, kot za zdaj kaže, končno napočil trenutek, da bomo lahko doživljali vse radosti globalizirane trgovine s pohištvom tudi doma. Po več neuspelih poskusih z nakupi zemljišč in neskončnih napovedih skorajšnjega prihoda v Slovenijo bo švedskemu pohištvenemu gigantu, kot kaže, tokrat uspelo. Prihaja Ikea. Prihaja konkurenca na slovenski pohištveni trg in z njo dodatna izbira za potrošnike.* Nadaljujte z branjem

Vse, kar morate vedeti o ekonomiji … in ob tem paziti na skrito agendo

Noah Smith o tem, kaj je Tom Sargent v resnici hotel položiti na srce diplomantom Berkleya:

Today both Alex Tabarrok and Ezra Klein posted this list of economics “lessons” given by Tom Sargent (a strong contender for “smartest living economist”) at a 2007 graduation speech in Berkeley. Ezra calls it “everything you need to know about economics”, and Alex says the list “summarizes economics”, but this is quite a bit of overhype. What Sargent actually says is: “Here is a short list of valuable lessons that our beautiful subject teaches.” Sargent isn’t summarizing the findings of econ; he’s telling the Berkeley grads some things he thinks they need to take away from the subject.
Nadaljujte z branjem

Piketty: Neenakost ogroža demokracijo

A top student, Mr. Piketty took a conventional path toward the French elite, being admitted to the rarefied École Normale Supérieure at 18. His doctoral dissertation on the theory of redistribution of wealth, completed at 22, won prizes. He then decamped to teach economics at the Massachusetts Institute of Technology before returning two years later to France, disappointed with the study of economics in America. Nadaljujte z branjem

Kaj se dogaja z ekonomijo?

Problem tega spoznanja je bistveno večji, kot si predstavljate. To spoznanje pomeni, da so učbeniki ekonomije iz zadnjih 40 let, hm, precej zgrešeni, kajti posvečali so se izključno ponudbi in povsem zanemarili povpraševanje in vprašanje prerazdelitve. Problem je resnično velik, kajti to pomeni, da so predpostavke v ekonomskih teorijah povsem in sistematično napačne. Zagata je huda, saj do tovrstne krize premajhnega povpraševanja v prevladujočih skrajno sofisticiranih in matematiziranih ekonomskih modelih s hiperracionalnimi posamezniki in hiperučinkovitimi trgi tudi teoretično ne more priti. Zato sodobna ekonomija trenutno nima odgovora na vprašanje, kako stabilizirati povpraševanje. To pomeni, da se bo za nasvete glede ekonomske politike treba vrniti skoraj 80 let nazaj k Johnu Maynardu Keynesu. Na drugi strani pa, da bo treba povsem redefinirati predpostavke in ekonomske teorije napisati na novo.

Veliko dela nas čaka. Trenutno bi bilo najbolj primerno na najbolj ugledne ekonomske šole obesiti napise »Zaradi prenove zaprto«.

Več v Sobotni prilogi Dela

Vikend branje

 

Neokusno je neokusno!

Odziv NLB na moj zapis Neokusno! je seveda – po pričakovanju – neprepričljiv. Tudi če bi bilo res, kar trdijo v NLB glede “timinga” ponudbe o zaposlitvi g. Roku Praprotniku (kar se v resni kriminalistični preiskavi utegne podreti kot hišica iz kart), absolutno nikakor ne drži dejstvo, da sta “Poročilo Komisije za preprečevanje korupcije o KFI in zaposlitev Roka Praprotnika v NLB … dva, med seboj neodvisna in nepovezana dogodka.

Kadar preiskovanec obljubi službo vodstvenemu (drugemu človeku) uradnega organa, ki preiskuje njegove posle, ta organ pa kasneje preiskovanca oprosti suma korupcije, ne gre za dva neodvisna dogodka. Tudi če se je vodstvena oseba, ki ji je bila obljubljena služba, izločila iz postopka odločanja. V prvi vrsti gre za nespodobno ponudbo preiskovanca in za neokusno dejanje vodstvene osebe (drugega človeka) organa, ki preiskuje korupcijo, da takšno ponudbo sprejme. Takoj za tem pa gre za eklatanten primer korupcijskega tveganja. Nadaljujte z branjem

Nujno branje za razumevanje Pikettyjevega Kapitala v 21. stoletju

Nekaj povezav na intervjuje, komentarje ter baze podatkov v povezavi z najbolj vročo knjigo tega leta – “Capital in the 21st Century” Thomasa Pikettyja:

Nadaljujte z branjem

Opcije za nocoj: Piketty, El Clasico ali vojna v Ukrajini

Kot je napisal Branko Milanović na twitterju: za nocoj so na voljo tri opcije. Ob polnoči lahko (na tej povezavi) v živo spremljate predstavitev najbolj vroče knjige tega leta, “Capital in the 21st Century” Thomasa Pikettyja, na City University of New York (CUNY Graduate Center), čemur bo sledila okrogla miza, na kateri bodo nastopili tudi Joseph Stiglitz, Paul Krugman in Steven Durlauf. Druga opcija je, da si ob pol deseti uri na eni izmed tv ogledate že tretji “El Clasico” v tej sezoni med Barcelono in Realom. Tretja opcija je spremljanje vojaške eskalacije v Ukrajini v večernih tv novicah. Vojna v Ukrajini je na žalost najbolj nesmiselna zadeva letošnjega leta.

No, jaz bom pripravljal predavanje in nato pisal kolumno, vmes pa v ozadju spremljal vse troje.

Karl Polanyi o free-market kapitalizmu

Priznam, tudi sam sem Karla Polanyja in njegovo epohalno knjigo “The Great Transformation” bral šele lani. Mnogo prepozno. Tukaj je kratek povzetek njegovih ključnih ugotovitev, kot jih vidi Robert Kuttner:

In November 1933, less than a year after Hitler assumed power in Berlin, a 47-year-old socialist writer on Vienna’s leading economics weekly was advised by his publisher that it was too risky to keep him on the staff. It would be best both for the Österreichische Volkswirt and his own safety if Karl Polanyi left the magazine. Thus began a circuitous odyssey via London, Oxford, and Bennington, Vermont, that led to the publication in 1944 of what many consider the 20th century’s most prophetic work of political economy, The Great Transformation: The Political and Economic Origins of Our Time.

Nadaljujte z branjem

Odziv NLB na “Neokusno!”

V zvezi z navedbami, zapisanimi 13. aprila v vašem blogu z naslovom »Neokusno!«, vam zaradi celovite in korektne obveščenosti javnosti posredujemo spodnji odziv NLB, s katerim odločno zavračamo neutemeljene obtožbe in zaključke, zapisane v besedilu.

Uvodoma želimo izpostaviti, da Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK) skušajo ubiti tisti, ki slabonamerno in neargumentirano interpretirajo poljubne zbire dejstev in prirejenih resnic, ne pa ljudje, ki se izpostavljajo in prevzemajo profesionalno odgovornost za krepitev integritete institucij v slovenski družbi.

Nadaljujte z branjem