Slovenija s četrto najvišjo ceno zadolževanja v evro območju

Vir: ECB/Wikipedia

Slika nazorno kaže učinek skupne valute, ki je po objavi načrta o uvedbi skupne valute evra (leta 1995) vplivala za manjšo zaznano rizičnost posameznih bodočih članic denarne unije, zaradi česar je prišlo do zmanjševanja “spreadov” med obrestnimi merami na dolgoročni dolg posameznih članic. Po začetku delovanja denarne unije (1999) in uvedbi skupnih bankovcev, pa so se obrestni spreadi med državami članicami praktično povsem izničili. To nakazuje, da so finančni trgi zaradi efekta skupne valute rizičnost vseh držav obravnavali enotno – kot da so vse države enake Nemčiji.

Napovedan vstop v EU je imel učinek tudi na Slovenijo, ki je leta 2002, dve leti pred vstopom, med vsemi tedanjimi in bodočimi članicami evro območja imela daleč najvišjo dolgoročno obrestno mero (blizu 10%). Sam pričakovan učinek vstopa v EU je do vstopa slovensko ceno zadolževanja prepolovil, do vstopa v evro območje pa je ta padla na rekordno nizko raven (približno 3.5%). Po vstopu v evro območje (z letom 2007), se je cena slovenskih dolgoročnih obveznic praktično “prilepila” na italijansko in nihala skladno z njo. Vse do izbruha evrske krize v začetku leta 2011, ko se je italijanska cena zadolževanja odlepila od slovenske in poletela navzgor. Vendar le za kratko obdobje, do sredine leta 2012. Takrat je z nekaj nespametnimi izjavami (ki jih je povzel Financial Times, za njim pa ostali vplivni tuji mediji) tedanji predsednik vlade Janez Janša spodbudil špekulacije o možnostih, da gre Slovenija po poti grškega scenarija in da ji grozi plačilna nesposobnost. Takojšen odziv finančnih trgov je bil porast cene zadolževanja nad italijansko raven. (Več o tem glejte v Dolg jezik, dražji denar). Kasneje se je spread glede na italijanske obrestne mere še povečal zaradi povečanih špekulacij o možnosti bankrota Slovenije. 

Po začetku sanacije bank (decembra lani) je cena zadolževanja Slovenije drastično upadla in se spet približala italijanski. Danes je ta cena pod 4% in se približuje rekordno nizkim ravnem iz leta 2006 in iz začetka leta 2011. Ne glede na to pa ima danes Slovenija med vsemi evrskimi državami četrto najvišjo ceno zadolževanja. Višjo imajo samo Grčija, Ciper in Portugalska.

Zelo očitno pa se kaže, da se učinek evrske krize na finančne trge po juliju 2012, ko je predsednik ECB Mario Draghi napovedal obrambo evra z vsemi sredstvi, zmanjšuje. Spreadi med cenami zadolževanja se spet zmanjšujejo in približujejo nemškim cenam zadolževanja, kar pomeni, da trgi rizičnost evrskih držav spet vse bolj enotno ocenjujejo.

En odgovor

  1. Leta 1995 so vse države imele obrestno mero > 7%. Kaj je bila takrat cela Evropa na robu bankrota? Današnja velika občutljivost na višino obrestne mere je očitno posledica prezadolženosti.
    Po vstopu v EU in EURO smo se ujeli v past poceni denarja. A je bil to nesrečni splet okoliščin ali pa spretno nastavljen trnek?

    PS: Za vrvohodca je nevaren že majhen vetrič.

    Všeč mi je