V petek je SURS poskrbel za svojevrstno presenečenje s podatkom, da je v zadnjem četrtletju lanskega leta BDP zrasel za 2.1%, s čimer naj bi se recesija tehnično končala. Pa se je res? *

Čudi namreč način, kako je prišlo do tega preobrata. Od treh domačih komponent BDP sta dve – poraba gospodinjstev in poraba države – še naprej upadali (glede na leto poprej). Zrasle pa so, povsem nenadoma, bruto investicije, in to za neverjetnih 22.6% glede na isto četrtletje leto poprej. Pojasnilo SURS-a je precej nejasno v svoji skoposti: “najbolj so se povečale investicije v zgradbe in objekte, za 11.1 odstotka (op.p.: mišljeno najbrž glede na preteklo četrtletje), in to predvsem na račun gradnje inženirskih objektov.” In malce naprej SURS pravi še: “S proizvodnega vidika se je dodana vrednost povečala v večini dejavnosti. Najbolj se je povečala v gradbeništvu: kar za 7.7 odstotka.”

Od kod nenadoma tako velik skok investicij v zgradbe in objekte ter porast gradbeništva? Kaj smo tako velikega zgradili ali začeli graditi v zadnjem četrtletju 2013? Kaj se v poznih jesenskih oziroma zimskih mesecih sploh gradi? Gre za naložbo v višini okrog 215 milijonov evrov. Za toliko namreč naj bi bile bruto investicije v zadnjem četrtletju lani večje od tistih v istem obdobju leto poprej.

Ker so na SURS tako skopi z besedami sem pobrskal naokrog, in Finance denimo pravijo “K tem projektom je največ prispevala država. Ob tem spomnimo, da je Slovenija v zadnjem lanskem četrtletju počrpala kar 397 milijonov evrov evropskih sredstev.” Delo pa je objavilo stališče Gospodarske zbornice Slovenije, da lahko odboj pripišemo predvsem “uspešnejšemu črpanju evropskih sredstev za gradnjo komunalne infrastrukture”.

Naj spomnim, da se je konec lanskega leta končala prejšnja 7-letna finančna perspektiva EU. Sicer je EU sredstva za projekte, začete do konca leta 2013, mogoče črpati še do konca leta 2015. Je mogoče, da je država v zadnjem četrtletju za nazaj “priznala” (odobrila) upravičenost črpanja EU sredstev za projekte, ki so se zgradili že prej? Da bi, hm, nekako “zaprla” proračun za 2013 in da ji sredstev ne bi bilo treba vračati? Je mogoče, da gre pri Sursovih izračunih zgolj za administrativni popravek oziroma za »statistično« in za »realno« rast?

Ne vem. Vsekakor pa odboj od recesijskega dna nikakor ni posledica kakšnih pozitivnih vladnih ukrepov na tem področju. Vlada je namreč v petek po objavi statističnih podatkov pristavila svoj »piskrček« z izjavo, da je »vlada s svojimi ukrepi uspela obrniti negativni trend v gospodarski aktivnosti«. Ta izjava je seveda patetična, saj vlada v zadnjem letu razen stabilizacije v bančnem sektorju ni uvedla prav nobenih stimulativnih ukrepov. Razen če mednje po neki perverzni logiki štejemo povišanje davkov na vseh področjih. Zaradi teh vladnih ukrepov bi se gospodarska aktivnost dejansko morala še zmanjšati.

Razen, in to je naslednja perverzna možnost, ki mi pade na misel, da je vlada dejansko res pripomogla k rasti tako, da je umetno »priznala« (odobrila) upravičenost črpanja EU sredstev za neke projekte, ki jih sicer ne bi. Ali pa vsaj ne lani. Da je vlada torej aktivno posegla v statistično aritmetiko in z »ukrepi kreativnega računovodstva« grškega tipa pripomogla k statistični rasti oziroma k obrnitvi statističnih trendov. Morda je vladna piarovska izjava res nehote iskrena in je z »ukrepi« mislila na ukrepe kreativnega računovodstva. Ne vem.

Vsekakor pa je letos mogoče pričakovati gospodarski obrat. Jaz sem ga sicer pričakoval šele v drugi polovici leta. Po eni strani zaradi polletnega do tričetrtletnega zamika vpliva povečanih izvoznih naročil na domačo gospodarsko aktivnost. Na drugi strani pa zaradi izboljšanja razmer v bankah in procesa razdolževanja podjetij, ki bi naj omogočili tako povečanje financiranja tekočih obratnih stroškov podjetij kot tudi financiranje njihovih naložb v osnovna sredstva. Povečanje izvoznega povpraševanja namreč nič ne pomaga, če podjetja ne morejo financirati niti potrebnega povečanja tekočih obratnih sredstev.

Pomembni podatki za slovensko gospodarstvo so, da evro območje počasi leze iz recesije in da je zabeležilo že tretje četrtletje zapored nizko, vendar pozitivno rast. To lahko pomeni, da se bo zaupanje tudi med evropskimi potrošniki počasi okrepilo in s tem spodbudilo bolj robustno rast domačega povpraševanja, ki se bo nato prelilo tudi do slovenskih podjetij.

Glavni problem za slovensko gospodarstvo bo še naprej nizka zaposlenost kapacitet in visoka brezposelnost. Slovenska podjetja imajo namreč še precej rezerv in ne bodo začela zaposlovati, dokler ne bo znakov robustne višje gospodarske rasti. Izkušnje kažejo, da podjetja ne začnejo povečevati zaposlenosti in investirati v nove zmogljivosti, dokler gospodarska aktivnost po recesiji ne doseže vsaj 1.5% do 2% rasti. Do takrat le bolje izkoriščajo obstoječe zmogljivosti, brezposelnost pa ostaja visoka.

Kakorkoli, zelo lepo bi bilo, če bi rast v zadnjem trimesečju prejšnjega leta bila realna in ne zgolj statistična. Na odgovor o tem pa bomo morali počakati še najmanj eno ali bolje dve trimesečji. Na nove službe pa enkrat v jeseni, če se bo rast res okrepila.

_______

* Izvorno objavljeno v Večeru