Zadnji The Economist prinaša zanimivo sliko, ki kaže,  da se akademske raziskave nadproporcionalno ukvarjajo z ekonomskimi vprašanji ZDA. V obdobju 1985-2005 je bilo denimo več znanstvenih razprav namenjenih ekonomskim vprašanjem ZDA kot pa skupaj Evropi, Aziji, Latinski Ameriki in Afriki. Na temo Indije, tretjega največjega gospodarstva na svetu, je denimo članek objavljen samo vsaki dve leti. Ta akademski “bias” (pristranost) je v največji meri posledica dejstva, da večino najboljših akademskih revij objavljajo ameriške univerze. Tako je pristranost v korist ZDA v top-5 akademskih ekonomskih revijah, ki so ključne za napredovanje v akademskem svetu, še večja kot v povprečju vseh revij.

Vir: The Economist

To seveda pomeni, da imajo ekonomska vprašanja, ki so specifična za ZDA, preferenčno obravnavo v relevantnih ekonomskih revijah. Ali drugače rečeno, ekonomska vprašanja ZDA determinirajo akademsko razpravo. Zato je denimo v zadnjih desetletjih bil dan izjemno velik poudarek prosti trgovini in globalizaciji, medtem ko je raziskovanje vprašanj gospodarskega razvoja, neenakosti in revščine bilo podhranjeno.

Kako se izviti iz tega pristranskega obravnavanja relevantnih ekonomskih vprašanj? Prvi način je seveda povsem evolutiven, z gospodarskim vzponom Azije (predvsem Kitajske in Indije) se tudi povečuje število ekonomistov in ekonomskih revij v tem delu sveta, s čimer se tudi fokus ekonomskega raziskovanja počasi preveša.

Drugi način je večja raziskovalna aktivnost in dostopnost podatkov v neameriških razvitih državah. Iz lastnih izkušenj lahko povem, da se je po letu 2005, ko je Slovenski statistični urad sprostil dostop do mikro podatkov (dostop prek varne sobe in on-line dostop do anonimiziranih podatkov), se je število znanstvenih člankov, ki aktualna ekonomska vprašanja obravnavajo na primeru Slovenije, močno povečal. Nekateri izmed njih so tudi zelo močno citirani. Glej denimo spodnjo sliko, ki kaže citiranost mojih člankov v zadnjem desetletju, ki se nanašajo bodisi samo na Slovenijo bodisi v sklopu ostalih novih članic EU (bolj podrobni podatki o posameznih člankih so dostopni tukaj).

Vir: Google Scholar

Tretji način pa je seveda, da se tudi v ZDA fokus ekonomskih vprašanj spreminja. Svetovalec predsednika Obame Larry Summers je pred dvema mesecema odprl vprašanje “sekularne stagnacije”, ki je posledica premajhnega domačega povpraševanja, to pa posledica stagnacije povprečnih plač v ZDA in povečane neenakosti v razdelitvi dohodkov. Konec prejšnjega leta je predsednik Obama napovedoval boj proti neenakosti kot ključno razvojno vprašanje ZDA oziroma “the defining challenge of our time.” Hkrati s tem, se je v ekonomski blogosferi vnela ekstenzivna diskusija o tem, kaj je bolj pomembno – vprašanje brezposelnosti ali vprašanje neenakosti. Pomembno je, da vzporedno s tem začenjajo ekonomisti na ameriških univerzah preučevati ostale države, kjer je neenakost manjša oziroma predstavlja manjši problem v socialni mobilnosti (glej Krugman, Klein, Bernstein, Reeves itd.).